31. člen ZSV

Tožnica je lahko zavezanka za (do)plačilo socialno varstvene storitve za očeta, ker jo z njim veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (kot je to določeno v 3. točki 2. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev), po določbi prvega odstavka 124. člena ZZZDR pa je očeta dolžna preživljati le, če nima dovolj sredstev (in ne zgolj dohodkov in prejemkov v ožjem smislu) za življenje in si jih niti ne more pridobiti.

Nakup kurilnega olja ni takšna izjemna okoliščina, ki bi opravičevala dodelitev izredne pomoči, kot so na primer smrt ali elementarne nesreče, zato tožnica ni upravičena do izredne denarne socialne pomoči. Občina kot tožena stranka v socialnem sporu zaradi dodelitve denarne socialne pomoči sama krije svoje stroške postopka ne glede na uspeh v sporu.

Zgolj obveznost plačila elektrike za daljše časovno obdobje, ki je vezana na pravno osebo v lasti revidenta, ne spada med relevantne razloge, katere bi lahko šteli za nastanek materialne ogroženosti v smislu določb ZSV.

Za odločitev o tem, ali je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči v celotnem znesku, je bistveno vprašanje, ali na istem naslovu dejansko biva z osebami, ki niso družinski člani po ZSV in imajo dovolj lastnih sredstev za preživljanje, in ne le, ali ima na istem naslovu prijavljeno stalno prebivališče.

Tožnici je z zagotovljenim bivanjem na istem naslovu skupaj s starši in na ta način porazdeljenimi stroški bivanja med več oseb, dohodek v višini minimalnega dohodka delno zagotovljen, saj je zakonska domneva, da ima v posledici tega nižje stroške bivanja, kakor osebe, ki same krijejo vse stroške bivanja. V takem primeru se socialna pomoč ne dodeli ali se dodeli v nižjem znesku tako, da se od denarne socialne pomoči odšteje 30 % minimalnega dohodka, ki bi tej osebi pripadal, če ne bi imela drugih dohodkov.

Pri dodelitvi denarne socialne pomoči se dividende od vrednostnih papirjev kot občasen, neperiodičen dohodek upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka, če presegajo znesek minimalnega dohodka. Dividende, ki tega zneska ne presegajo, se ne vštevajo v lastni dohodek, pač pa se kot premoženje prosilca upoštevajo vrednostni papirji, ki te dividende prinašajo. Ker vrednost tožnikovega premoženja v obliki vrednostnih papirjev presega znesek 24 minimalnih plač, je tožbeni zahtevek (za dodelitev denarne socialne pomoči) neutemeljen.

ZSV v 1. členu določa, da socialno varstvena dejavnost obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva, v 10. členu pa je določeno, da socialno varstvene storitve obsegajo aktivnosti in pomoč namenjeno preprečevanju socialnih stisk, kar pomeni tako načrtovanje ukrepov (2. člen), kot tudi neposredno pomoč s storitvami (10. - 18. člen) ali socialno varstvenimi dajatvami (19. - 41. člen). Področje socialnega varstva je torej zelo široko in ga je možno opravljati v gospodarskih organizacijah, državnih organih, zavodih, centrih, preko osebne pomoči, pač povsod, kjer se lahko pojavlja socialna problematika.

Po 27., 28. in 31. členu zakona o socialnem varstvu se pri ugotavljanju višine denarnega dodatka štejejo vsi dohodki in prejemki, ki jih je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka posameznik in njegov družinski član dejansko prejel. Sem štejejo ne le pokojnina, marveč tudi vsi morebitni poračuni povečanja pokojnine za pretekla obdobja, ki so bili izplačani v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za denarni dodatek.

Do družbene denarne pomoči ni upravičen prosilec, če njegovi dohodki presegajo z zakonom določeni minimalni mesečni dohodek na družinskega člana.