30. člen ZSV

Presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve ne more temeljiti na upoštevanju podatkov, ki v času odločanja sploh še niso bili znani.

V primeru, ko nosilec dejavnosti izkazuje izgubo, se za potrebe ugotavljanja pravic do socialnovarstvenih prejemkov kot dohodek upošteva bruto minimalna plača v višini 75%. Čeprav se bo ZSVarPre pričel uporabljati šele 1. 6. 2011, vendar velja že od 11. 8. 2010, je po presoji sodišča treba določbe Pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči uporabljati v smislu navedenega zakona, ki pa za primere, ko podjetnik izkazuje izgubo, določa, da se upošteva kot njegov dohodek 75 % minimalne plače.

Glede kmetijskega zemljišča se pri odločanju o tem, ali je oseba upravičena do brezplačne pravne pomoči, ne upošteva vrednost kmetijskega zemljišča, pač pa dohodek iz kmetijske dejavnosti, torej katastrski dohodek.

Tožnikov mesečni dohodek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato ni izpolnjen finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Za odločanje o predlogu za dodelitev brezplačne pravne pomoči je pristojen organ za brezplačno pravno pomoč, ne pa sodišče v upravnem sporu.

Šteje se, da je prošnja za izjemno brezplačno pravno pomoč utemeljena iz zdravstvenih razlogov, če so stroški, ki so povezani z zdravljenjem prosilca, obremenjeni z upravičenimi stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje.

ZSV v 1. členu določa, da socialno varstvena dejavnost obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva, v 10. členu pa je določeno, da socialno varstvene storitve obsegajo aktivnosti in pomoč namenjeno preprečevanju socialnih stisk, kar pomeni tako načrtovanje ukrepov (2. člen), kot tudi neposredno pomoč s storitvami (10. - 18. člen) ali socialno varstvenimi dajatvami (19. - 41. člen). Področje socialnega varstva je torej zelo široko in ga je možno opravljati v gospodarskih organizacijah, državnih organih, zavodih, centrih, preko osebne pomoči, pač povsod, kjer se lahko pojavlja socialna problematika.

Do družbene denarne pomoči ni upravičen prosilec, če njegovi dohodki presegajo z zakonom določeni minimalni mesečni dohodek na družinskega člana.