28. člen ZSV

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnica ni uspela z gotovostjo dokazati, da je bil njen čas brez zaposlitve v vzročni zvezi s protipravnim izbrisom. Tožnica ni dokazovala, da so posamezni intervali njene brezposelnosti posledica neuspešnega, vendar aktivnega prizadevanja pri iskanju dela. Glede na vse navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni uspela izkazati, da si v času izbrisa preživetja ni mogla zagotoviti sama z delom in kasneje s pomočjo moža in da bi bila zato v času izbrisa upravičena do socialnih prejemkov.

ZSV v 1. členu določa, da socialno varstvena dejavnost obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva, v 10. členu pa je določeno, da socialno varstvene storitve obsegajo aktivnosti in pomoč namenjeno preprečevanju socialnih stisk, kar pomeni tako načrtovanje ukrepov (2. člen), kot tudi neposredno pomoč s storitvami (10. - 18. člen) ali socialno varstvenimi dajatvami (19. - 41. člen). Področje socialnega varstva je torej zelo široko in ga je možno opravljati v gospodarskih organizacijah, državnih organih, zavodih, centrih, preko osebne pomoči, pač povsod, kjer se lahko pojavlja socialna problematika.

Po 27., 28. in 31. členu zakona o socialnem varstvu se pri ugotavljanju višine denarnega dodatka štejejo vsi dohodki in prejemki, ki jih je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka posameznik in njegov družinski član dejansko prejel. Sem štejejo ne le pokojnina, marveč tudi vsi morebitni poračuni povečanja pokojnine za pretekla obdobja, ki so bili izplačani v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za denarni dodatek.

Do družbene denarne pomoči ni upravičen prosilec, če njegovi dohodki presegajo z zakonom določeni minimalni mesečni dohodek na družinskega člana.