23. člen ZSV

Nepravdni postopek zaradi razdružitve solastnine, na kar se sklicuje tožnica, sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem.

Pogoji za dodelitev nujne BPP se preverjajo naknadno in se, v primeru, da se ugotovi, da dodelitev ni bila utemeljena, uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP. Premoženje, ki je predmet razdružitvenega postopka, se upošteva kot premoženje stranke. Pravice solastnikov na solastnem premoženju izhajajo iz določb SPZ, sodni nepravdni postopek (zaradi razdružitve solastnine) pa sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem.

Pravice solastnikov na solastnem premoženju določa zakon, sodni nepravdni postopek (zaradi razdružitve solastnine) pa sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem.

Tožnici je bila dodeljena nujna brezplačna pravna pomoč na način iz 36. člena ZBPP, torej ne glede na določbe zakona o pogojih za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ti se preverijo naknadno in se, če dodelitev brezplačne pravne pomoči ni bila utemeljena, uporabijo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. Ne gre torej za položaj iz prvega odstavka 43. člena ZBPP, v katerem je bila prosilcu brezplačna pravna pomoč dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov. Razlogi za opustitev navedbe podatkov o premoženju v solasti tožnice so zato pravno nerelevantni. Že vrednost solastnega deleža tožnice na nepremičnini presega premoženjski cenzus 13.608 EUR za dodelitev brezplačne pravne pomoči (60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka 226,80 EUR) iz 23. člena ZSV, ki je veljal v času dodelitve brezplačne pravne pomoči. Uporaba (višjega) cenzusa v času izdaje izpodbijane odločbe zato ne narekuje njene odprave. Za stališče, da se premoženje, ki je predmet razdružitvenega postopka, ne upošteva kot premoženje stranke, v določbah ZSV (pa tudi v ZSVarPre) ni podlage. Pravice solastnikov na solastnem premoženju določa zakon, sodni nepravdni

Ker je tožnik lastnik hiše, v kateri ne prebiva, in katere vrednost je presegala znesek 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (ki je znašal 13.608,00 EUR), ni upravičen do denarne socialne pomoči. Pri tožniku stanja, nastalega zaradi plačila poračuna električne energije v znesku 313,96, EUR, za katerega je prejel tudi občinsko denarno pomoč v znesku 190,00 EUR, ob tem, da je bil lastnik hiše, v kateri ni bival, v vrednosti 97.075,15 EUR, ni mogoče opredeliti kot materialne ogroženosti, zato ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči.

Pri presoji premoženjskega stanja se upošteva tudi nepremično premoženje, ki ne prinaša dohodkov, če gre za nepremičnine, ki imajo tržno vrednost in je z njimi mogoče razpolagati ter tako obstaja realna možnost za vnovčenje premoženja zaradi plačila takse. Likvidnostno stanje stranke se upošteva, ko je stranka podjetnik posameznik ali pravna oseba.

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije sta na revidentu. Revizija ni dovoljena glede pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. 8. člen ZSVarPre-A jasno določa, kateri zakon se je uporabljal v času izdaje izpodbijane odločbe. Način upoštevanja vrednosti stanovanjske hiše, v kateri prebiva prosilec v času izdaje izpodbijane odločbe, pa jasno izhaja iz določbe prve alineje drugega odstavka 23. člena ZSV v zvezi z 10. in 87. členom Stanovanjskega zakona – SZ-1. Z zatrjevanji v zvezi s pomenom odobritve brezplačne pravne pomoči za uspeh v (pravdnem) postopku, v katerem je prosila za odobritev te pomoči in z rizikom neuspeha v tem postopku ter s tem povezanim plačilom tam nastalih stroškov, ni mogoče izkazati konkretnih posledic izpodbijane odločitve (zavrnitve brezplačne pravne pomoči). Revidentka bi morala, da bi Vrhovno sodišče lahko preizkusilo obstoj zelo hudih posledic, zatrjevati in izkazati, kaj takšna zavrnitev (oziroma „lastno“ plači

Neutemeljen je tožbeni ugovor, da bi morala tožena stranka pri izračunu finančnega pogoja po določbah ZBPP in ZSV upoštevati tudi plačilo mesečne najemnine za hišo, saj za to ni pravne podlage v materialnih predpisih. Kot je namreč pravilno navedla tožena stranka, se pri izračunu lastnega dohodka prosilke upošteva njen povprečni mesečni prihodek ne glede na morebitne administrativne prepovedi ali druge dejanske oziroma življenjske stroške.

Sporna nepremičnina ne predstavlja stanovanja, v katerem tožnica živi, zato tudi ob ugotovitvi, da med solastnicama nepremičnine teče spor zaradi razdružitve solastnega premoženja, tožbenega ugovora, da s tem premoženjem (½ nepremičnine) tožnica ne more razpolagati in se posledično ne bi smelo upoštevati pri odločanju o BPP, ni mogoče upoštevati.

Zgolj obveznost plačila elektrike za daljše časovno obdobje, ki je vezana na pravno osebo v lasti revidenta, ne spada med relevantne razloge, katere bi lahko šteli za nastanek materialne ogroženosti v smislu določb ZSV.

Kot premoženje se upošteva vse premoženje, s katerim lahko prosilec razpolaga, in ki ni izrecno izvzeto na podlagi 23. člena ZSV.

V zemljiški knjigi pri navedenem solastnem deležu ni vpisanih nobenih omejitev, zato je pravilen sklep, da v pravnem pogledu ni ovir za tožničino razpolaganje z njim, tako da lahko ta delež obremeni (kar je z dvema hipotekama že tudi storila) ali proda. Kršenje solastninske pravice, med drugim solastnikovega upravičenja, da nepremičnino uporablja sorazmerno svojemu idealnemu deležu, pa je okoliščina, ki se obravnava v civilnem sodnem postopku in ne vpliva na imetništvo deleža v solastnini.

Organ za brezplačno pravno pomoč je kot premoženje tožničine družine pravilno upošteval premoženje njenega sina, glede vrednosti tega premoženja pa je svojo odločitev pravilno oprl na obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnine, ki ga je pridobil od GURS.

Pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči se upošteva premoženje celotne prosilčeve družine. Zato ni relevantno, kako sta si tožnik in njegova žena skupno premoženje razdelila.

Tožnik v tožbenih navedbah ne prereka neizpolnitve finančnega pogoja, ki se odraža v solastništvu nepremičnin in njihovi vrednosti, kot ga je ugotovila tožena stranka v postopku dodelitve BPP, zato je njena odločitev o zavrnitvi njegove prošnje za dodelitev BPP pravilna.

Register nepremičnin je javna evidenca o vseh nepremičninah, ki v evidenčnem smislu vzpostavlja nepremičnino ter zagotavlja uporabo podatkov o nepremičninah za namene prostorskega razvoja, davčne politike in izvajanja statističnih opazovanj, zato je uporaba teh podatkov, ki jih je tožnik predložil toženi stranki, pravilna. Ker je mogoče dokazovati drugačno vrednost nepremičnin kot tisto, ki jo vsebujejo javne evidence, je po presoji sodišča tožena stranka v pozivu tožnika pravilno pozvala k predložitvi listin oziroma podatkov, s katerimi bi izkazoval drugačno vrednost nepremičnine, če se ne strinja s poskusnim izračunom vrednosti, torej je tožena stranka ravnala skladno s pravili ZUP.

Kršenje solastninske pravice, med drugim solastnikovega upravičenja, da nepremičnino uporablja sorazmerno svojemu idealnemu deležu, je okoliščina, ki se obravnava v civilnem sodnem postopku in ne vpliva na imetništvo deleža v solastnini.

Upravni organ je pravilno upošteval po predpisih o stanovanjskih razmerjih kot primerno stanovanje za tričlansko družino 70 m2 veliko stanovanje, kot tudi presežek nad tem normativom primernega stanovanja, površino 77,20 m2, kar glede na vrednost povprečnega m2 stanovanjske površine (514,73 EUR) znaša 39.737,16 EUR. Ta znesek pa presega vrednost, ki je določena v 23. členu ZSV.

Po sodni praksi je treba presežek vrednosti stanovanjske površine nad tisto, do katere sta posameznik in njegova družina upravičena, v vsakem primeru upoštevati pri presoji izpolnjevanja finančnega pogoja po določbah ZBPP. To velja tudi v primeru, če gre za stanovanjske površine enostanovanjske hiše, ki se je vsaj s preprostimi posegi ne da deliti.

Med strankama ni sporno, da vrednost nepremičnine, s katero tožeča stranka lahko razpolaga, znaša 45.000,00 EUR, kar presega znesek 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 13.771,20 EUR, s tem pa pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči po 1. odstavku 23. člena ZSV niso podani.