Zakon o odlikovanju častni znak svobode Republike Slovenije (ZOdlZS)

Za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije se podeljuje odlikovanje častni znak svobode Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: odlikovanje).

Odlikovanje se lahko podeli državljanom Republike Slovenije in štabom, enotam in zavodom Teritorialne obrambe, štabom in enotam Civilne zaščite, enotam organov za notranje zadeve, podjetjem in drugim organizacijam. Odlikovanje se lahko podeli tudi tujim državljanom in tujim ter mednarodnim organizacijam. Odlikovanje se lahko podeli tudi posmrtno.

Odlikovanje se podeljuje:

-        za junaštvo pri varovanju svobode Republike Slovenije;

-        za izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije;

-        za osebno hrabrost in požrtvovalnost pri reševanju in varovanju človeških življenj in materialnih dobrin;

-        za zasluge in osebni prispevek pri vzpostavljanju, razvijanju in krepitvi mednarodnih odnosov, ki prispevajo k mednarodnemu priznanju in uveljavljanju Republike Slovenije;

-        za zasluge na drugih področjih življenja in dela, ki so pomembna za suverenost in svobodo Republike Slovenije.

Odlikovanje ima tri stopnje:

-        zlati častni znak svobode Republike Slovenije,

-        srebrni častni znak svobode Republike Slovenije,

-        častni znak svobode Republike Slovenije.

Odlikovanje sestavljajo znak, nadomestni znak in listina o podelitvi odlikovanja. Listina o podelitvi odlikovanja je javna listina.

Odlikovanje ima obliko spiralnega, nabrazdanega traku, ki se od oboda proti sredini rahlo vzpenja. Premer odlikovanja je 40 mm, širina traku pa 2,5 mm. V sredini je izbočena okrogla emajlirana ploščica v barvah slovenske zastave. Zlati častni znak svobode je izdelan iz pozlačene kovine in emajla. Srebrni častni znak svobode je izdelan iz posrebrene kovine, srednja ploščica je pozlačena, z emajlom. Častni znak svobode je izdelan iz posrebrene kovine in emajla. Nadomestni znaki so kovinski pravokotniki v velikosti 4 x 36 mm. Na sredini so trije emajlirani kvadratki v velikosti 3 x 3 mm v barvah slovenske zastave. Nadomestni zlati častni znak svobode je izdelan iz pozlačene kovine in emajla. Nadomestni srebrni častni znak svobode je izdelan iz posrebrene kovine in emajla, srednji del (14 mm) je pozlačen. Nadomestni častni znak svobode je izdelan iz posrebrene kovine in emajla. Listina o podelitvi odlikovanja je v velikosti 420 x 295 mm. Na listini, ki jo izda predsednik Republike Slovenije, so navedeni ime in priimek odlikovanca, vrsta odlikovanja, opis zaslug, za katere je bilo odlikovanje podeljeno, številka in datum ukaza o podelitvi odlikovanja in lastnoročni podpis predsednika Republike Slovenije. V sredini listine je barvno odtisnjena podoba odlikovanja, med datumom in podpisom pa je odtisnjen slovenski grb v velikosti 20 mm.

Odlikovanja podeljuje predsednik Republike Slovenije z ukazom. Predlog za podelitev odlikovanja lahko dajo državni organi, organi lokalne samouprave, organizacije in državljani Republike Slovenije. Predsednik Republike Slovenije lahko podeli odlikovanje tudi po lastni odločitvi.

Odlikovanje sme nositi samo odlikovanec. Zlati častni znak svobode se nosi obešen na svilenem traku okoli vratu. Trak je širok 27 mm in je razdeljen na tri proge, zunanji progi sta modri, notranja pa je v barvah slovenske zastave. Srebrni častni znak svobode in častni znak svobode se nosita na levi strani prsi. Nadomestni znaki se nosijo na levi strani prsi.

Izdelovanje, promet in nošenje znakov in drugih predmetov, ki imajo obliko ali videz odlikovanja, niso dovoljeni.

Odlikovanje posmrtno odlikovanega in odlikovanje, ki odlikovancu ni bilo vročeno v času življenja, se vročita njegovim družinskim članom po vrstnem redu: zakonec, potomci oziroma posvojenci, starši oziroma posvojitelji, bratje oziroma sestre.

Odvzem odlikovanja kot pravna posledica obsodbe nastopi, če je odlikovanec s pravnomočno sodbo sodišča obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje zoper človekove pravice in svoboščine, zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev ter zoper človečnost in mednarodno pravo. Sodišče mora o pravnomočni sodbi obvestiti predsednika Republike Slovenije. Organ, ki je pristojen za pomilostitev, lahko odloči, da ne nastopi pravna posledica odvzema odlikovanja, čeprav gre za primer iz prvega odstavka tega člena.

Odlikovanec, ki je s pravnomočno sodbo sodišča obsojen na nepogojno kazen zapora, ne sme nositi odlikovanja med prestajanjem kazni.

Evidenco o podeljenih odlikovanjih vodi pristojni republiški upravni organ. Evidenca vsebuje ime in priimek ter dekliški priimek odlikovanca, enotno matično številko občana, podatke o državljanstvu in naslov stalnega bivališča oziroma ime in sedež odlikovane organizacije, vrsto podeljenega odlikovanja, številko in datum ukaza o podelitvi odlikovanja ter datum vročitve odlikovanja. Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo samo v postopkih za podelitev odlikovanj.

Z denarno kaznijo najmanj 25.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali zasebnik, ki samostojno opravlja dejavnost, če nepooblaščeno izdeluje ali če daje v promet znake ali druge predmete, ki imajo obliko ali videz odlikovanja (9. člen). Z denarno kaznijo najmanj 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka. Z denarno kaznijo najmanj 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena. Zakon o odlikovanju častni znak svobode Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/92 ) vsebuje naslednjo končno določbo: Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 13/93 ) določa tudi: »24. člen V zakonih, uredbah in odlokih Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije oziroma Vlade Republike Slovenije in v odlokih občinskih skupščin in skupščin posebnih družbenopolitičnih skupnosti se denarni zneski, s katerimi je določena spodnja ali zgornja meja predpisane denarne kazni za prekršek ali znesek denarne kazni, ki se izterja takoj na kraju prekrška (241. člen zakona o prekrških):

-       zvišajo za 3-krat, če so bile uveljavljene pred 22. 3. 1991;

-       zvišajo za 2-krat, če so bile uveljavljene od 22. 3. 1991 dalje.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »28. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.