76. člen ZZad
Sedanji oziroma bivši član zadruge ali pravni naslednik bivšega člana, ki je plačal delež, pa mu doslej ni bil vrnjen, ima pravico do vračila deleža, ne more pa na tej podlagi zahtevati sprejem v članstvo. Vplačani deleži se valorizirajo z upoštevanjem paritete tolarja do ZDA dolarja v času vplačila deleža in paritete tolarja do ZDA dolarja na dan vračunanja oziroma izplačila deleža ob upoštevanju povprečnega povečanja dolarskih cen tega premoženja, ki ga določi minister, pristojen za finance.
- VSRS sklep II Ips 278/2014Vrhovno sodišče RS · 2016
Določba 73. člena ZDen je po strogi jezikovni razlagi pri opredelitvi upravičenca do odškodnine omejena na subjekte, ki so bili 1.) denacionalizacijski zavezanci in so 2.) podržavljeno premoženje v svoja sredstva sami ali po svojih univerzalnih pravnih prednikih pridobili odplačno. Singularni pravni nasledniki so iz tega kroga torej izključeni, zato bi bilo materialnopravno izhodišče sodišč nižjih stopenj pravilno, če ne bi bile ugotovljene posebne okoliščine primera, ki lahko z možnimi metodami razlage pripeljejo do drugačnega zaključka.
- VSRS Sodba II Ips 273/2017Vrhovno sodišče RS · 2017
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in z njimi povezanih podzakonskih predpisov.
- VSRS Sodba II Ips 188/2017Vrhovno sodišče RS · 2017
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini, ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in njimi povezanih podzakonskih predpisov.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 21. 12. 2017Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Določba 73. člena ZDen je po strogi jezikovni razlagi pri opredelitvi upravičenca do odškodnine omejena na subjekte, ki so bili 1.) denacionalizacijski zavezanci in so 2.) podržavljeno premoženje v svoja sredstva sami ali po svojih univerzalnih pravnih prednikih pridobili odplačno. Singularni pravni nasledniki so iz tega kroga torej izključeni, zato bi bilo materialnopravno izhodišče sodišč nižjih stopenj pravilno, če ne bi bile ugotovljene posebne okoliščine primera, ki lahko z možnimi metodami razlage pripeljejo do drugačnega zaključka.
- VSRS Sodba II Ips 273/2017Vrhovno sodišče RS · 21. 12. 2017
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in z njimi povezanih podzakonskih predpisov.
- VSRS Sodba II Ips 188/2017Vrhovno sodišče RS · 23. 11. 2017
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini, ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in njimi povezanih podzakonskih predpisov.
- VSC Sodba Cp 41/2016Višje sodišče v Celju · 16. 6. 2016
VS RS se je v svojih odločbah že večkrat izreklo, da metodo ugotavljanja (ne) odplačnost prehoda kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeno lastnino tako po ZZad kot ZSKZ določa drugi odstavek 5. člena Navodil in ne Odlok, ki je bil izdan na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZDen, saj so s tem Odlokom bile določene vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, za potrebe določitve višine odškodnine upravičencem v postopkih denacionalizacije, če vrnitev odvzetega premoženja v naravi ni bila mogoča, postopki lastninjenja pa urejajo drugačna področja. V zvezi s slednjimi se je sodna praksa tudi enotno že večkrat izrekla, da odplačnost oziroma neodplačnost pridobitve v družbeno lastnino, za katere kriterije določajo Navodila, pri lastninjenju kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini predstavlja dopusten zakonodajalčev kriterij za določitev tega, kdo pridobi lastninsko pravico na njih.