iuris
§ zakonZakon o zadrugah · ZZad · velja od 28. 3. 1992

34. člen ZZad

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 28. 3. 2019Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba II Ips 323/2017-8Vrhovno sodišče RS · 2019

    V primeru, da zmotne uporabe materialnega prava ni, se višjemu sodišču do argumentov, ki jih je v zvezi z nasprotnim stališčem v postopku na prvi stopnji (ne pa tudi v pritožbi) podal pritožnik, ni treba opredeljevati (četudi je opredelitev do njih opustilo že prvostopenjsko sodišče). Zgolj dejstvo, da sta kot podlaga za vpis lastninske pravice tožene stranke v zemljiško knjigo navedena 34. in 74. člen ZZad, za dejansko pridobitev lastninske pravice ne zadošča. Zemljiškoknjižni sklep Dn 511/2006, s katerim je bila ta v zemljiško knjigo vpisana, namreč ne pomeni meritorne odločbe o njeni lastninski pravici. Gre le za sklep, s katerim je bila izvedena z zakonom določena vknjižba, brez vsebinske presoje o tem, ali je nepremičnina, na kateri je bila do tedaj vknjižena družbena lastnina in pravica uporabe tožene stranke, tudi dejansko premoženje tožene stranke v smislu 74. člena ZZad. Za pretvorbo pravice uporabe v lastninsko pravico je ključno, kdo je pravico uporabe dejansko imel in ne kdo je bil kot njen imetnik vpisan v zemljiško knjigo.

  • VSL Sodba I Cp 516/2018Višje sodišče v Ljubljani · 2018

    Pogodba (o dodelitvi rabe zemljišča) po vsebini ni bila taka, da bi ustrezala „absolutnemu stvarnopravnemu upravičenju“, ki bi ga omejevala le nekdanja pravila o družbeni lastnini, zato ni prenašala pravice uporabe.

  • VSL sodba I Cp 1124/97Višje sodišče v Ljubljani · 1998

    Dolžnost prodaje stanovanja po določbah stanovanjskega zakona velja tudi za zadružno lastnino, če ne gre za zadružno premoženje, za katero velja prepoved razpolaganja po 81. čl. Zakona o zadrugah.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 23. 7. 2021

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 28. 3. 2019
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VSRS Sodba II Ips 323/2017-8
    Vrhovno sodišče RS · 28. 3. 2019

    V primeru, da zmotne uporabe materialnega prava ni, se višjemu sodišču do argumentov, ki jih je v zvezi z nasprotnim stališčem v postopku na prvi stopnji (ne pa tudi v pritožbi) podal pritožnik, ni treba opredeljevati (četudi je opredelitev do njih opustilo že prvostopenjsko sodišče). Zgolj dejstvo, da sta kot podlaga za vpis lastninske pravice tožene stranke v zemljiško knjigo navedena 34. in 74. člen ZZad, za dejansko pridobitev lastninske pravice ne zadošča. Zemljiškoknjižni sklep Dn 511/2006, s katerim je bila ta v zemljiško knjigo vpisana, namreč ne pomeni meritorne odločbe o njeni lastninski pravici. Gre le za sklep, s katerim je bila izvedena z zakonom določena vknjižba, brez vsebinske presoje o tem, ali je nepremičnina, na kateri je bila do tedaj vknjižena družbena lastnina in pravica uporabe tožene stranke, tudi dejansko premoženje tožene stranke v smislu 74. člena ZZad. Za pretvorbo pravice uporabe v lastninsko pravico je ključno, kdo je pravico uporabe dejansko imel in ne kdo je bil kot njen imetnik vpisan v zemljiško knjigo.

  • VSL Sodba I Cp 516/2018
    Višje sodišče v Ljubljani · 3. 10. 2018

    Pogodba (o dodelitvi rabe zemljišča) po vsebini ni bila taka, da bi ustrezala „absolutnemu stvarnopravnemu upravičenju“, ki bi ga omejevala le nekdanja pravila o družbeni lastnini, zato ni prenašala pravice uporabe.

  • VSL sodba I Cp 1124/97
    Višje sodišče v Ljubljani · 16. 12. 1998

    Dolžnost prodaje stanovanja po določbah stanovanjskega zakona velja tudi za zadružno lastnino, če ne gre za zadružno premoženje, za katero velja prepoved razpolaganja po 81. čl. Zakona o zadrugah.