15. člen ZZad
Najvišji organ zadruge je občni zbor članov zadruge. Občni zbor odloča:
1.o sprejemu zadružnih pravil,
2.o sprejemu letnega poročila, uporabi presežka in poravnavi izgube,
3.o izvolitvi in odpoklicu predsednika zadruge, članov upravnega in nadzornega odbora ali preglednika ter direktorja, razen če zadružna pravila določajo, da direktorja zadruge voli oziroma odpokliče upravni odbor,
4.o izdaji vrednostnih papirjev,
5.o statusnem preoblikovanju in prenehanju zadruge,
6.o drugih vprašanjih, ki jih določajo zadružna pravila, in o vprašanjih, ki niso v pristojnosti drugih organov zadruge. Član oziroma njegov zakoniti zastopnik lahko za sodelovanje in odločanje na občnem zboru pisno pooblasti drugega člana, če zadružna pravila ne določajo drugače.
- VSRS Sodba II Ips 415/2001Vrhovno sodišče RS · 2001
Član zadruge lahko pooblasti za sodelovanje in odločanje na občnem zboru zadruge samo drugega člana zadruge. Zadružna pravila lahko določijo drugače. Če zastopanje pri odločanju na občnem zboru ni v skladu z zadružnimi pravili, je to razlog za izpodbijanje sprejetih sklepov, ne pa ničnostni razlog. Zadružna pravila (njihove spremembe in dopolnitve) postanejo veljavne s sprejemom na občnem zboru. Začetek njihove veljavnosti ni vezan na njihovo objavo oziroma vpis v sodni register. Sodišče ugotavlja, ali je bilo glasovanje izvedeno (ne)pravilno, ne ugotavlja pa izida glasovanja z zasliševanjem prič, kako so (bi) glasovale.
- VSRS Sodba II Ips 177/95Vrhovno sodišče RS · 1997
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti zaključku sodišč prve in druge stopnje, da je stanovanje prešlo v premoženje zadruge kot družbena lastnina. V času, ko se je tožena stranka oblikovala kot zadruga, je bil v veljavi Zakon o zadrugah (Ur.l. SFRJ, št. 3/90), ki je v 4.odst. 15.čl. določal, da se zemljišča in druga sredstva v družbeni lastnini lahko prenesejo na zadrugo kot sredstva v družbeni lastnini. Da je za taka sredstva veljal poseben režim, izhaja m.dr. iz določb 20.čl., po katerih se ob prenehanju zadruge sredstva v družbeni lastnini, ki jih je zadruga uporabljala, niso smela razdeliti med zadružnike (tako kot sredstva v zadružni lastnini), ampak so se dala v upravljanje občini. Tožnik je bil kot imetnik stanovanjske pravice ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona upravičen do nakupa stanovanja ob pogojih, ki jih določa 117.čl. in nasl. zakona. Njegova upravičenja se s tem, da je stanovanje pred tem kot družbena lastnina prešlo na kmetijsko zadrugo, niso spremenila.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 12. 2001Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba II Ips 415/2001Vrhovno sodišče RS · 13. 12. 2001besedilo 1992–2007
Član zadruge lahko pooblasti za sodelovanje in odločanje na občnem zboru zadruge samo drugega člana zadruge. Zadružna pravila lahko določijo drugače. Če zastopanje pri odločanju na občnem zboru ni v skladu z zadružnimi pravili, je to razlog za izpodbijanje sprejetih sklepov, ne pa ničnostni razlog. Zadružna pravila (njihove spremembe in dopolnitve) postanejo veljavne s sprejemom na občnem zboru. Začetek njihove veljavnosti ni vezan na njihovo objavo oziroma vpis v sodni register. Sodišče ugotavlja, ali je bilo glasovanje izvedeno (ne)pravilno, ne ugotavlja pa izida glasovanja z zasliševanjem prič, kako so (bi) glasovale.
- VSRS Sodba II Ips 177/95Vrhovno sodišče RS · 23. 1. 1997besedilo 1992–2007
Revizijsko sodišče nima pomislekov proti zaključku sodišč prve in druge stopnje, da je stanovanje prešlo v premoženje zadruge kot družbena lastnina. V času, ko se je tožena stranka oblikovala kot zadruga, je bil v veljavi Zakon o zadrugah (Ur.l. SFRJ, št. 3/90), ki je v 4.odst. 15.čl. določal, da se zemljišča in druga sredstva v družbeni lastnini lahko prenesejo na zadrugo kot sredstva v družbeni lastnini. Da je za taka sredstva veljal poseben režim, izhaja m.dr. iz določb 20.čl., po katerih se ob prenehanju zadruge sredstva v družbeni lastnini, ki jih je zadruga uporabljala, niso smela razdeliti med zadružnike (tako kot sredstva v zadružni lastnini), ampak so se dala v upravljanje občini. Tožnik je bil kot imetnik stanovanjske pravice ob uveljavitvi Stanovanjskega zakona upravičen do nakupa stanovanja ob pogojih, ki jih določa 117.čl. in nasl. zakona. Njegova upravičenja se s tem, da je stanovanje pred tem kot družbena lastnina prešlo na kmetijsko zadrugo, niso spremenila.