11. člen ZZad
Zadružna pravila določajo razloge, zaradi katerih je mogoče izključiti člana iz zadruge. Ne glede na določbe zadružnih pravil je član lahko izključen iz zadruge, če ne izpolni dospele obveznosti za vplačilo prevzetega deleža niti v nadaljnjih 30 dneh po pisnem opominu, ki mu ga je zadruga poslala s priporočenim pismom, in je bil v opominu na to opozorjen. O izključitvi odloča organ, ki ga določajo zadružna pravila. Pred izrekom o izključitvi mora imeti član možnost, da pojasni vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev. Sklep o izključitvi mora biti obrazložen. Če izključitve ni izrekel občni zbor, mora sklep vsebovati tudi pouk, da se lahko izključeni član v 30 dneh po prejemu sklepa pritoži na organ, ki rešuje pritožbe članov, če takšnega organa zadruga nima, pa na občni zbor. Zadružna pravila lahko določijo daljši rok za vložitev pritožbe. Drugostopni organ mora odločiti in poslati pritožniku sklep v 30 dneh po prejemu pritožbe, sicer se šteje, da je pritožba zavrnjena. Izključeni član lahko, zahteva varstvo svojih pravic pred pristojnim rednim sodiščem v 30 dneh po prejemu sklepa, s katerim je izrekel izključitev občni zbor ali s katerim je potrjen sklep prvostopnega organa o izključitvi, oziroma v 30 dneh po izteku roka, v katerem bi moral občni zbor ali drug organ zadruge, ki rešuje pritožbe članov, odločiti o pritožbi.
- VSL sklep I Cpg 1285/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2016
Določbe petega in šestega odstavka 11. člena ZZad niso dispozitivne narave in zadruga v svojih pravilih ne more določiti česa drugega. Teh zakonskih določb z zadružnimi pravili ni mogoče spreminjati, namenjene pa so ravno preprečevanju takega zavlačevanja, kot je bilo v obravnavanem primeru, in čim prejšnji odpravi negotovosti glede pravilnosti sklepa o izključitvi zadružnika iz zadruge. Pravico do sodnega varstva pa s tem daje tudi osebi, ki ji še ni bila izrečena dokončna in izvršljiva odločba o izključitvi iz članstva, saj zakon vzpostavlja pravno fikcijo o zavrnitvi pritožbe. Pooblaščenec se je s temi besedami spustil v osebno obračunavanje z razpravljajočo sodnico in njihov namen že po logiki stvari ne more biti namenjen čemu drugemu kot žalitvi sodnice in sodišča prve stopnje. Take besede, ki ne služijo namenu, ki ga ima pritožba, predstavljajo žalitev v smislu 109. člena ZPP in jih višje sodišče ne sme dopustiti, temveč mora ukrepati v skladu z zakonskim pooblastilom. Kritika ravnanja sodišča ali sodne odločbe sicer ni nedopustna, vendar pa jo je potrebno podati tako, da se ohranja dostojanstvo in avtoriteta sodišča, in na način, ki hkrati ne pomeni okrnitve i
- VSL sodba in sklep I Cpg 814/2012Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Ničen je lahko le sklep zadruge, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi. V kolikor sklep nasprotuje zadružnim pravilom, kot to zatrjuje tožeča stranka, ZZad v drugem odstavku 24. člena predpisuje drugačno pravno posledico, in sicer izpodbojnost sklepa. Skladno z besedilom Pravil za izključitev člana iz zadruge na zadostuje grožnja bodoče škode, pač pa mora slednja zadrugi (ali njenim članom) v času izključitve že nastati. Restriktivno razlago Pravil zadruge narekuje dejstvo, da je po svoji naravi izključitev zadruge skrajni, zadnji ukrep („ultima ratio“) za zagotovitev članske lojalnosti oziroma zadružne zvestobe, ki zaradi odtegnitve zadružnih „pospeševalnih“ storitev lahko občutno poseže v gospodarski položaj izključenega člana.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 26. 4. 2016Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep I Cpg 1285/2015Višje sodišče v Ljubljani · 26. 4. 2016
Določbe petega in šestega odstavka 11. člena ZZad niso dispozitivne narave in zadruga v svojih pravilih ne more določiti česa drugega. Teh zakonskih določb z zadružnimi pravili ni mogoče spreminjati, namenjene pa so ravno preprečevanju takega zavlačevanja, kot je bilo v obravnavanem primeru, in čim prejšnji odpravi negotovosti glede pravilnosti sklepa o izključitvi zadružnika iz zadruge. Pravico do sodnega varstva pa s tem daje tudi osebi, ki ji še ni bila izrečena dokončna in izvršljiva odločba o izključitvi iz članstva, saj zakon vzpostavlja pravno fikcijo o zavrnitvi pritožbe. Pooblaščenec se je s temi besedami spustil v osebno obračunavanje z razpravljajočo sodnico in njihov namen že po logiki stvari ne more biti namenjen čemu drugemu kot žalitvi sodnice in sodišča prve stopnje. Take besede, ki ne služijo namenu, ki ga ima pritožba, predstavljajo žalitev v smislu 109. člena ZPP in jih višje sodišče ne sme dopustiti, temveč mora ukrepati v skladu z zakonskim pooblastilom. Kritika ravnanja sodišča ali sodne odločbe sicer ni nedopustna, vendar pa jo je potrebno podati tako, da se ohranja dostojanstvo in avtoriteta sodišča, in na način, ki hkrati ne pomeni okrnitve i
- VSL sodba in sklep I Cpg 814/2012Višje sodišče v Ljubljani · 9. 1. 2014
Ničen je lahko le sklep zadruge, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi. V kolikor sklep nasprotuje zadružnim pravilom, kot to zatrjuje tožeča stranka, ZZad v drugem odstavku 24. člena predpisuje drugačno pravno posledico, in sicer izpodbojnost sklepa. Skladno z besedilom Pravil za izključitev člana iz zadruge na zadostuje grožnja bodoče škode, pač pa mora slednja zadrugi (ali njenim članom) v času izključitve že nastati. Restriktivno razlago Pravil zadruge narekuje dejstvo, da je po svoji naravi izključitev zadruge skrajni, zadnji ukrep („ultima ratio“) za zagotovitev članske lojalnosti oziroma zadružne zvestobe, ki zaradi odtegnitve zadružnih „pospeševalnih“ storitev lahko občutno poseže v gospodarski položaj izključenega člana.