1. člen ZZad
Zadruga je organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov. Zadruga lahko vodi svoje dejavnosti tudi preko odvisne družbe. Zadruga lahko ustanovi podjetje, drugo zadrugo ali drugo pravno osebo oziroma postane članica druge pravne osebe, če se s tem uresničuje namen, zaradi katerega je bila ustanovljena.
- VDSS Sklep Pdp 424/2024Višje delovno in socialno sodišče · 2024
Ker direktor ni z zakonom predpisan obvezen organ zadruge, so vsa njegova pooblastila, odgovornosti in pravice stvar ureditve v zadružnih pravilih (30. člen ZZad). Direktor zadruge ima drugačen položaj kot poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo. Medtem ko poslovodja vodi posle družbe na lastno odgovornost, je direktor zadruge pri izvajanju vodstvene funkcije vezan na zakon, pravila zadruge, sklep občnega zbora in upravnega odbora. Upoštevaje vse navedeno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da ima vršilec dolžnosti direktorja zadruge enak položaj in pristojnosti kot direktor družbe z omejeno odgovornostjo. Glede sporazumevanja z zaposlenimi v zadrugi v zvezi z dajanjem navodil za delo zaposlenim, vodenja postopkov, v katerih se odloča o pravicah zaposlenih in sodelovanja delavcev, se smiselno uporablja zakon, ki ureja gospodarske družbe (56. člen ZZad). Enako kot za zaposlene v gospodarskih družbah torej tudi za zaposlene v zadrugi veljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih. To pa pomeni, da je tudi določbe ZZad in zadružnih pravil o pristojnosti njenih organov treba razlagati ob upoštevanju določb delovnopravne zakonodaje. Zakon o delovnih razmerjih v 73. čl
- VSRS sodba II Ips 167/2015Vrhovno sodišče RS · 2017
Pojem pravnega posla ni identičen dejavnosti zadruge. Dejanske ugotovitve o trajni opustitvi posesti s strani zavarovanca toženke in neuporabi za potrebe opravljanja dejavnosti, torej njegovi „goli“ lastninski pravici, napotujejo na sklep, da je sporna nepremičnina sicer nedvomno del realnega substrata zadruge, vendar pa ne služi opravljanju njene dejavnosti. Zavarovalno kritje zato ni podano.
- UPRS Sodba U 176/2000Upravno sodišče RS · 2002
Že iz naslova javnega razpisa izhaja, da so upravičenci do sofinanciranja programov strokovnega dela stanovska in interesna združenja kmetijskih pridelovalcev. Po mnenju sodišča Zadružna zveza Slovenije ni interesno ali stanovsko združenje njenih članov, temveč združenje, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov (1. člen ZZad, Uradni list RS, št. 13/92, 7/93, 13/93, 22/94 in 35/96), torej je gospodarsko združenje. Kot taka pa, kot izhaja iz razpisa, ki ga je treba razlagati kot celoto in v skladu z njegovim namenom, tudi po mnenju sodišča ne more biti upravičena za dodelitev sredstev.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 11. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sklep Pdp 424/2024Višje delovno in socialno sodišče · 13. 11. 2024
Ker direktor ni z zakonom predpisan obvezen organ zadruge, so vsa njegova pooblastila, odgovornosti in pravice stvar ureditve v zadružnih pravilih (30. člen ZZad). Direktor zadruge ima drugačen položaj kot poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo. Medtem ko poslovodja vodi posle družbe na lastno odgovornost, je direktor zadruge pri izvajanju vodstvene funkcije vezan na zakon, pravila zadruge, sklep občnega zbora in upravnega odbora. Upoštevaje vse navedeno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da ima vršilec dolžnosti direktorja zadruge enak položaj in pristojnosti kot direktor družbe z omejeno odgovornostjo. Glede sporazumevanja z zaposlenimi v zadrugi v zvezi z dajanjem navodil za delo zaposlenim, vodenja postopkov, v katerih se odloča o pravicah zaposlenih in sodelovanja delavcev, se smiselno uporablja zakon, ki ureja gospodarske družbe (56. člen ZZad). Enako kot za zaposlene v gospodarskih družbah torej tudi za zaposlene v zadrugi veljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih. To pa pomeni, da je tudi določbe ZZad in zadružnih pravil o pristojnosti njenih organov treba razlagati ob upoštevanju določb delovnopravne zakonodaje. Zakon o delovnih razmerjih v 73. čl
- VSRS sodba II Ips 167/2015Vrhovno sodišče RS · 23. 3. 2017
Pojem pravnega posla ni identičen dejavnosti zadruge. Dejanske ugotovitve o trajni opustitvi posesti s strani zavarovanca toženke in neuporabi za potrebe opravljanja dejavnosti, torej njegovi „goli“ lastninski pravici, napotujejo na sklep, da je sporna nepremičnina sicer nedvomno del realnega substrata zadruge, vendar pa ne služi opravljanju njene dejavnosti. Zavarovalno kritje zato ni podano.
- UPRS Sodba U 176/2000Upravno sodišče RS · 9. 10. 2002besedilo 1992–2009
Že iz naslova javnega razpisa izhaja, da so upravičenci do sofinanciranja programov strokovnega dela stanovska in interesna združenja kmetijskih pridelovalcev. Po mnenju sodišča Zadružna zveza Slovenije ni interesno ali stanovsko združenje njenih članov, temveč združenje, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov (1. člen ZZad, Uradni list RS, št. 13/92, 7/93, 13/93, 22/94 in 35/96), torej je gospodarsko združenje. Kot taka pa, kot izhaja iz razpisa, ki ga je treba razlagati kot celoto in v skladu z njegovim namenom, tudi po mnenju sodišča ne more biti upravičena za dodelitev sredstev.