321. člen ZPIZ

Z 2. odstavkom 321. člena ZPIZ/92 je bila podaljšana veljavnost predpisov in splošnih aktov Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot pravnega prednika toženca (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), dokler ne bodo sprejeti akti po 1. odst. 321. člena ZPIZ/92. Ker v času postopka še ni bil sprejet nov seznam telesnih okvar (3. odst. 152. člena ZPIZ/92), je potrebno uporabiti Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Ur. l. SFRJ št. 38/83 in 66/89), katerega veljavnost je bila skladno z 2. odst. 321. člena ZPIZ/92 podaljšana.

Pravilnik o postopku za uveljavljanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur.l. SRS št. 47/86) določa, da v primeru, če se postopek začne na zahtevo zavarovanca ali njegovega zakonitega zastopnika in zahtevi ni priložena dokumentacija iz 2. odst. 58. člena tega pravilnika (t.j. vsa medicinska in druga dokumentacija v skladu z določili samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z ugotavljanjem invalidnosti zavarovancev), zbere to dokumentacijo strokovni delavec po uradni dolžnosti v sodelovanju z zavarovancem. Po tej določbi dokumentacije ni dolžan predložiti sam zavarovanec, ki je vložil zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ampak z njegovo pomočjo le-to zbere strokovni delavec po uradni dolžnosti. Zato nepopolne zahteve ni dovoljeno zavreči po 68. čl. ZUP in šteti, da zahteva za uveljavitev pravic sploh ni bila vložena.

Dejstvo, da ima tožnik priznano skupno 100 % telesno okvaro na vidu, samo po sebi še ne pomeni, da gre pri njem za slepo osebo in da je upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo po 147. členu ZPIZ-92. Popolno izgubo vida določa Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 38/83 - 66/89). Za slepo osebo v smislu določbe 147. člena ZPIZ-92 se štejejo osebe, ki imajo popolno izgubo vida na obeh očesih ali pa izredno zmanjšanje vida na obeh očesih, za kar se šteje stanje, ko je ostrina vida boljšega očesa manjša od 0,05 %. Ker je pri tožniku podan vid 0,16, ni upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo po 146. in 147. členu ZPIZ-92.

Čeprav je pri tožniku podana telesna okvara v višini 50 % kot posledica bolezni, ne izpolnjuje pogojev do invalidnine, če skladno z določbo 2. alinee 1. odstavka 153. člena takrat veljavnega Zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 - 54/98) ne izpolnjuje pogoja glede delovne dobe - tožnik ima le 1 leto in 28 dni pokojninske dobe, kar ne predstavlja 1/3 delovnih let po 2. alinei 56. člena zakona. Pravno podlago za ugotovitev telesne okvare in invalidnosti določa po 2. odstavku 321. člena ZPIZ, v zvezi z 3. odstavkom 152. člena ZPIZ, Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 28/83 in 66/89). Zdravstvena stanja, ki predstavljajo telesno okvaro, so v sporazumu navedena taksativno in jih ni mogoče širiti na primere, ki v njem niso zajeti.

Vsako obolenje še ni poklicna bolezen. Po določbi 32. in 321. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1992) se štejejo za poklicna obolenja le tista, ki so kot takšna določena v Samoupravnem sporazumu o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list RS, št. 38/83).

Tožnik - delavec lahko za obdobje pred 1.4.1992, ko je začel veljati Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 - 54/98) zahteva, da se mu pri izračunu pokojninske osnove upošteva plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, če je bila izplačana za delo, ki se je po (takratnih) predpisih štelo kot posebni delovni pogoj. Pri izračunu pokojninske osnove se ne upoštevajo vse nadure, od katerih so bili plačani prispevki, saj navedeno velja le za obdobje po sprejemu ZPIZ.

Ob dejstvu, da nov seznam telesnih okvar še ni bil sprejet, se glede na določbe 321. člena, v zvezi s 3. odstavkom 152. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. list RS, št. 12/92 do 7/96) še vedno uporablja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Ur. list SFRJ, št. 38/83 in 66/89). Ta določa telesne okvare taksativno, zato ga ni moč širiti na stanja, ki v njem niso zajeta. V poglavju X B, točka 11 in 12, seznam določa telesno okvaro le v primeru kirurške odstranitve obeh jajčnikov, oz. kirurške odstranitve obeh jajčnikov in maternice ter v primeru izgube funkcije obeh jajčnikov zaradi obsevanja. Ne pa torej v primeru, kot je obravnavani, ko je bila kirurško odstranjena maternica, jajčniki in jajcevodi pa ne.

Popolnoma pravilna je dokazna ocena sodišča prve stopnje, da pri tožeči stranki ni izkazana nobena od telesnih okvar (TO) po SS o seznamu telesnih okvar, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do invalidnine po 152. čl. ZPIZ.