286. člen ZPIZ
Odškodnina, ki jo ima zavod pravico zahtevati v primerih iz 282. in 283. člena tega zakona obsega nastale stroške in celotne zneske pokojnine oziroma denarnih nadomestil, ki jih izplačuje zavod. Kadar pomeni povzročena škoda obveznost zavoda, da mora izplačevati pokojnino ali trajna denarna nadomestila, lahko zavod zahteva odškodnino v enem samem skupnem znesku. Ta znesek obračuna tako, da ustreza priznani pokojnini oziroma denarnemu nadomestilu in povprečnemu trajanju uživanja pokojnine oziroma denarnega nadomestila, ne glede na starost uživalca. Pri ugotavljanju višine odškodnine po prejšnjih dveh odstavkih se upošteva dopolnjena pokojninska doba zavarovanca.
- VDSS VDS sodba Psp 11/2001Višje delovno in socialno sodišče · 2002
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo odškodninsko odgovornost tožene stranke (delodajalca) za invalidnost delavke zaradi opustitve ustreznih ukrepov iz varstva pri delu, je podan dejanski stan iz 282. člena ZPIZ. Zato je utemeljeno ugodeno zahtevku za plačilo sorazmernega dela škode, nastale z izplačilom invalidske pokojnine in invalidnine, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
- VDSS sodba Psp 319/2000Višje delovno in socialno sodišče · 2001
Ker ZPIZ Slovenije ni izdal posebnega podzakonskega akta, v katerem bi v skladu z določbo 4. odst. 281. člena ZPIZ določil znesek najnižje in najvišje odškodnine, ki jo mora povrniti fizična oseba, ki namenoma ali iz velike malomarnosti povzroči invalidnost, telesno okvaro ali smrt zavarovanca, ni pravne podlage za ugoditev zahtevku, s katerim je ZPIZ zahteval povrnitev škode od fizične osebe, ki je povzročila invalidnost zavarovanca.
- VDSS sodba Psp 380/2000Višje delovno in socialno sodišče · 2001
Po določbi 1. odstavka 282. člena ZPIZ-92 lahko zavod zahteva od delodajalca povrnitev škode, če je zavarovančeva invalidnost, telesna okvara ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni ukrepi za varstvo pri delo in drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi. Ker toženec (delodajalec) ni odgovoril na tožbo, so bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, saj iz dejstev, navedenih v tožbi, ne izhaja, da bi delavec ravnal samoiniciativno in v nasprotju z navodili tožene stranke, ta dejstva pa niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka ali s splošno znanimi dejstvi.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 10. 2002Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS VDS sodba Psp 11/2001Višje delovno in socialno sodišče · 11. 10. 2002
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo odškodninsko odgovornost tožene stranke (delodajalca) za invalidnost delavke zaradi opustitve ustreznih ukrepov iz varstva pri delu, je podan dejanski stan iz 282. člena ZPIZ. Zato je utemeljeno ugodeno zahtevku za plačilo sorazmernega dela škode, nastale z izplačilom invalidske pokojnine in invalidnine, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.
- VDSS sodba Psp 319/2000Višje delovno in socialno sodišče · 6. 4. 2001
Ker ZPIZ Slovenije ni izdal posebnega podzakonskega akta, v katerem bi v skladu z določbo 4. odst. 281. člena ZPIZ določil znesek najnižje in najvišje odškodnine, ki jo mora povrniti fizična oseba, ki namenoma ali iz velike malomarnosti povzroči invalidnost, telesno okvaro ali smrt zavarovanca, ni pravne podlage za ugoditev zahtevku, s katerim je ZPIZ zahteval povrnitev škode od fizične osebe, ki je povzročila invalidnost zavarovanca.
- VDSS sodba Psp 380/2000Višje delovno in socialno sodišče · 23. 2. 2001
Po določbi 1. odstavka 282. člena ZPIZ-92 lahko zavod zahteva od delodajalca povrnitev škode, če je zavarovančeva invalidnost, telesna okvara ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni ukrepi za varstvo pri delo in drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi. Ker toženec (delodajalec) ni odgovoril na tožbo, so bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, saj iz dejstev, navedenih v tožbi, ne izhaja, da bi delavec ravnal samoiniciativno in v nasprotju z navodili tožene stranke, ta dejstva pa niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka ali s splošno znanimi dejstvi.