iuris
Predpis je prenehal veljati.
§ zakonZakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju · ZPIZ · ne velja od 1. 1. 2000

265. člen ZPIZ

Sodna praksa: 7 odločb navaja ta člen · zadnja 30. 9. 2010Vse odločbe ↓
  • VSRS Sodba II Ips 936/2007Vrhovno sodišče RS · 2010

    Sodišči nižjih stopenj nista ugotovili, da bi bile v tožničinem delovnem okolju prekoračene kakršnekoli dopustne oziroma mejne vrednosti alergenov. Tožencu ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja; občasno opažanje tožničinega kihanja, kašljanja in pordečelih oči še ne pomeni takšne seznanitve z njenimi zdravstvenimi težavami, ki bi že terjala njegovo ukrepanje s premestitvijo tožnice na drugo delovno mesto.

  • VSRS Sodba VIII Ips 20/2006Vrhovno sodišče RS · 2007

    Ker je invalidska komisija izvedenski organ tožene stranke (Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), v sodnem postopku ne more biti sodni izvedenec. Vendar pa se izvedenec, za razliko od sodnika, ne izloči sam, tudi če bi obstajal razlog za izločitev. Če sodišče v postopku za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja kot izvedenca določi invalidsko komisijo, morajo stranke same zahtevati izločitev v rokih in v skladu z določbo 247. člena ZPP. Izvedensko mnenje, ki ga je invalidska komisija podala v predhodnem postopku, je v sodnem postopku možno uporabiti kot dokazno listino, še zlasti, če si dejstva v izvedenskem mnenju in ostali medicinski dokumentaciji ne nasprotujejo. Če je vsebina listine med strankama sporna, je potrebno dejstva v sodnem postopku dokazati z dovoljenimi dokaznimi sredstvi. Vedno pa je mnenje invalidske komisije iz predhodnega postopka možno uporabiti v sodnem postopku, če se obe stranki s tem strinjata – sodišče lahko v tem primeru strokovne zaključke invalidskih komisij kot nesporna dejstva sprejme v dejansko podlago sodbe.

  • VSRS Sodba VIII Ips 55/2006Vrhovno sodišče RS · 2007

    Invalidska komisija je upoštevala celotno zdravstveno stanje tožnika, pri podaji tega mnenja pa so sodelovali ustrezni zdravniki specialisti. Zato je tudi mnenje invalidske komisije podlaga za ugotovitev dejstev, pomembnih za odločitev oziroma uporabo materialnega prava.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 31. 7. 1998
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Na ta člen se sklicujejo
Člen se sklicuje na

Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.

Sodna praksa

7 odločb navaja ta člen · zadnja 30. 9. 2010
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–7 od 7
  • VSRS Sodba II Ips 936/2007
    Vrhovno sodišče RS · 30. 9. 2010

    Sodišči nižjih stopenj nista ugotovili, da bi bile v tožničinem delovnem okolju prekoračene kakršnekoli dopustne oziroma mejne vrednosti alergenov. Tožencu ni mogoče očitati nedopustnega ravnanja; občasno opažanje tožničinega kihanja, kašljanja in pordečelih oči še ne pomeni takšne seznanitve z njenimi zdravstvenimi težavami, ki bi že terjala njegovo ukrepanje s premestitvijo tožnice na drugo delovno mesto.

  • VSRS Sodba VIII Ips 20/2006
    Vrhovno sodišče RS · 13. 2. 2007

    Ker je invalidska komisija izvedenski organ tožene stranke (Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), v sodnem postopku ne more biti sodni izvedenec. Vendar pa se izvedenec, za razliko od sodnika, ne izloči sam, tudi če bi obstajal razlog za izločitev. Če sodišče v postopku za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja kot izvedenca določi invalidsko komisijo, morajo stranke same zahtevati izločitev v rokih in v skladu z določbo 247. člena ZPP. Izvedensko mnenje, ki ga je invalidska komisija podala v predhodnem postopku, je v sodnem postopku možno uporabiti kot dokazno listino, še zlasti, če si dejstva v izvedenskem mnenju in ostali medicinski dokumentaciji ne nasprotujejo. Če je vsebina listine med strankama sporna, je potrebno dejstva v sodnem postopku dokazati z dovoljenimi dokaznimi sredstvi. Vedno pa je mnenje invalidske komisije iz predhodnega postopka možno uporabiti v sodnem postopku, če se obe stranki s tem strinjata – sodišče lahko v tem primeru strokovne zaključke invalidskih komisij kot nesporna dejstva sprejme v dejansko podlago sodbe.

  • VSRS Sodba VIII Ips 55/2006
    Vrhovno sodišče RS · 9. 1. 2007

    Invalidska komisija je upoštevala celotno zdravstveno stanje tožnika, pri podaji tega mnenja pa so sodelovali ustrezni zdravniki specialisti. Zato je tudi mnenje invalidske komisije podlaga za ugotovitev dejstev, pomembnih za odločitev oziroma uporabo materialnega prava.

  • VSRS Sodba VIII Ips 334/2005
    Vrhovno sodišče RS · 12. 9. 2006

    V 186. členu ZPIZ je glede stanja invalidnosti in preostale delovne zmožnosti dopuščena možnost nastanka sprememb, ki pogojujejo prenehanje ali spremembo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zato je tožena stranka, ob upoštevanju tožničine relativne mladosti in dalj časa trajajočega zdravljenja, imela podlago za določitev ponovnega izvedenskega mnenja o tožničini invalidnosti s presledkom leta in pol po podaji mnenja invalidske komisije II. stopnje.

  • VSRS Sodba VIII Ips 223/2005
    Vrhovno sodišče RS · 9. 5. 2006

    Ker je invalidska komisija izvedenski organ tožene stranke (Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), v sodnem postopku ne more biti sodni izvedenec. Če sodišče v postopku za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja kot izvedenca postavi invalidsko komisijo, lahko stranke zahtevajo izločitev v rokih in v skladu z določbo 247. člena ZPP. Izvedensko mnenje, ki ga je invalidska komisija podala v predhodnem postopku, je v sodnem postopku možno uporabiti kot dokazno listino. Če je vsebina listine med strankama sporna, je potrebno dejstva v sodnem postopku dokazati z dovoljenimi dokaznimi sredstvi. Vedno pa je mnenje invalidske komisije iz predhodnega postopka možno uporabiti v sodnem postopku, če se obe stranki s tem strinjata – sodišče lahko v tem primeru strokovne zaključke invalidskih komisij kot nesporna dejstva sprejme v dejansko podlago sodbe.

  • VDSS VDS sodba Psp 324/2005
    Višje delovno in socialno sodišče · 1. 9. 2005

    Invalidnost pomeni trajno spremembo v zdravstvenem stanju, ki je posledica poškodbe pri delu, poklicne bolezni, poškodbe izven dela ali bolezni, in je ni mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije. Če je ugotovljeno, da glede na zdravstveno stanje in uspeh operacije tožnice, po zaključeni operaciji nobeni zdravstveno rehabilitacijski postopki niso bili več mogoči, je z datumom prvega kontrolnega pregleda po operaciji pravilno določen dan nastanka invalidnosti. Kasnejšega datuma nastanka invalidnosti ni mogoče utemeljevati s tem, da je bil tožnici po operaciji svetovan bolniški stalež, do katerega pa ni prišlo.

  • VSRS Sodba VIII Ips 197/2004
    Vrhovno sodišče RS · 18. 1. 2005

    Ker izvedenstvo ni le dokaz, to je izvor spoznavanja relevantnih dejstev, ampak gre za pomoč uradni osebi, ki vodi postopek (upravni ali sodni), mora biti izvedenec nepristranski, da je zagotovljen enakopraven položaj obeh strank v postopku. Zato je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik.