247. člen ZPIZ

Premoženje, ki je bilo ob uveljavitvi ZPIZ v sredstvih podjetij s sedežem izven Slovenije, ni bilo pod ingerenco Republike Slovenije, zato ne more biti predmet vračanja v naravi po ZPIZ. Po tem zakonu pa se podržavljeno premoženje ne vrača v obliki odškodnine.

Ureditev vračanja premoženja po določbah ZPIZ pomeni specialno ureditev glede na določbe ZDen. Glede na načelo, da poznejši specialnejši predpis razveljavlja starejšega splošnega, v primerih posebne ureditve ni podlage za uporabo splošnega predpisa, kar je v tem primeru ZDen.

Uredba o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah je bila osnova za vknjižbo že državne lastnine v zemljiško knjigo in ne osnova za podržavljenje sporne nepremičnine.

Sporno premoženje je tudi po podržavljenju ostalo v sistemu socialnega zavarovanja. Dejanski prenos premoženja v sistem izven socialnega zavarovanja v letu 1966 pa kot izhaja iz upravnih spisov ni bil izveden na podlagi enega izmed predpisov, ki so taksativno našteti v 1. odstavku 247. člena ZPIZ/92, pa tudi tožeča stranka tega ni izkazovala med upravnim postopkom in v upravnem sporu.

Pri denacionalizaciji nekdanjih pokojninskih skladov je pomembna lastnost sklada (samostojni ali nesamostojni nosilci socialnega zavarovanja), ki so jo opredeljevali nekdanji predpisi o socialnem zavarovanju, saj je bil od te lastnosti odvisen način likvidacije sklada: določeni skladi so bili likvidirani posebej, za vsak posamezen sklad je bil lahko izdan akt, ki je temeljil na predpisu in 247. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Prvi odstavek 247. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa za vrnitev premoženja v kapitalski sklad Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi pogoj, da je bilo premoženje prenešeno na uporabnike izven sistema socialnega zavarovanja na podlagi v tem členu taksativno naštetih predpisov. Ker dejanski prenos premoženja v sistem izven socialnega zavarovanja ni bil izveden na podlagi enega od predpisov iz 1. odstavka 247. člena ZPIZ, ni podlage za denacionalizacijo.

Ni bistveno, kdaj je bila tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe o prodaji stanovanja vložena. Bistveno je, če je ta pogodba glede na 88. člen ZDen nična, ali ne.

Uredba o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah (Ur.l. FLRJ, št. 58/47) je bila osnova za vknjiženje že državne lastnine v zemljiško knjigo in ne osnova za podržavljenje nepremičnin.

Zahteva za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega nosilcem obveznega socialnega zavarovanja delavcev po 9.5.1945 brez nadomestila, se zavrže, če s premoženjem ob uveljavitvi ZPIZ ne razpolagajo pravne osebe.

247. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92) ne določa, da so za dolžnost vrnitve neodplačano prenešenega premoženja pravno relevantni samo prenosi premoženja, do katerih je prišlo z akti državnih organov. To pomeni, da pogodbenega prenosa, utemeljenega na katerem od predpisov, navedenih v 247. členu tega zakona, zakon kot podlago za dolžnost vrnitve ne izključuje.

Prvi odstavek 247. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ, Uradni list RS, št. 12/92) določa za vrnitev premoženja v kapitalski sklad Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije tudi pogoj, da je bilo premoženje prenešeno na uporabnika izven sistema socialnega zavarovanja. Vprašanje, kateri uporabniki so sodili v sistem socialnega zavarovanja, je treba presojati z vidika pravne ureditve, ki je veljala, ko je bil uporabljen posamezni predpis, naveden v 1. odstavku 247. člena ZPIZ.