208. člen ZPIZ

ZPIZ-2 določa pogoje za vključitev v poklicno zavarovanje. Prvi odstavek 201.a člena ZPIZ-2 predvideva, da bo minister, pristojen za delo, imenoval komisijo, pristojno za ugotavljanje, ali pri zavezancu obstajajo delovna mesta iz drugega ali tretjega odstavka 199. člena ZPIZ-2, za katera je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje, ki pa še ni bila imenovana, prav tako Vlada Republike Slovenije v soglasju s socialnimi partnerji še ni določila meril in kriterijev iz četrtega odstavka 199. člena ZPIZ-2 oziroma izdala uredbe, s katero bi se določila merila in kriteriji za ugotavljanje delovnih mest iz prvega odstavka 199. člena tega zakona ter način in financiranje dela komisije iz 201. in 201.a člena tega zakona. Zato je treba pri ugotavljanju delovnih mest, glede katerih obstaja obveznost vključitve v poklicno zavarovanje, upoštevati stanje pred uveljavitvijo ZPIZ-1, glede na določbo prvega odstavka 413. člena ZPIZ-2, ki določa, da so delovna mesta, za katera so zavezanci ob uveljavitvi tega zakona dolžni plačevati prispevke za poklicno zavarovanje, vsa tista, za katera se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem. Voznikom avtobusov se ob določenih pogo

Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je, glede na prehodno določbo prvega odstavka 413. člena ZPIZ-2, za odločitev o pravici voznika avtobusa do poklicnega zavarovanja bistveno, da opravlja delo na takšnem delovnem mestu, za katero se je ob uveljavitvi ZPIZ-1 štela zavarovalna doba s povečanjem, torej da v posameznem letu na delovnem mestu prebije najmanj 80 % vsega dejanskega delovnega časa ter opravi tudi najmanj 60 tisoč kilometrov vožnje.

Lestvica iz prvega odstavka 53. člena ZPIZ-1, ki določa odstotek zmanjšanja pokojnine zavarovancem, ki se upokojijo pri starosti 58 do 63 let, glede na vsak mesec starosti, ki zavarovancu manjka do dopolnjene polne starosti, se za zavarovance z zavarovalno dobo s povečanjem iz četrtega odstavka 430. člena ZPIZ-1, ki pravico do starostne pokojnine pridobijo mlajši od 58 let, uporablja smiselno tako, da se odstotek zmanjšanja pokojnine določi glede na razliko med dejansko starostjo zavarovanca in zmanjšano polno starostjo.

Povečano vštetje zavarovalne dobe za posamezno delovno mesto je bilo odvisno od predhodne ugotovitve komisije, ki je o tem izdala zapisnik. Ugotovitve komisije niso bile odvisne od želja strank (delavca in delodajalca), temveč kriterijev za presojo posebno težkih za zdravje škodljivih del. Šele po izvedbi postopka, ugotovitvi, da je gre za takšna delovna mesta, in naknadno plačilo ustreznih prispevkov, je bilo mogoče delavcu priznati zavarovalno dobo, ki se šteje s povečanjem. Brez tega postopka ni bilo pravne podlage za plačilo prispevkov in s tem priznanje povečane zavarovalne dobe, toženec pa se ni mogel zavezati za izpolnitev nečesa, kar ni bilo v njegovi pristojnosti.

Samo vodenje del in nadziranje opravljanja takih del oziroma prisotnost v prostoru, kjer se ta dela opravljajo, ne zadošča za ugotovitev, da je delavec opravljal taka izredno težka in za zdravje škodljiva dela, da bi se mu lahko štela zavarovalna doba s povečanjem.