169. člen ZPIZ
Posamezne kategorije zavarovancev lahko v primerih in na način, določen v zakonu, izjemoma pridobivajo in uveljavljajo pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji.
- VSM sodba I Kp 828/2005Višje sodišče v Mariboru · 2006
Zdravnik član invalidske komisije ali zdravnik izvedenec zavoda, ki mu je bila na podlagi 140. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zaupana izdelava mnenja je uradna oseba iz 3. točke drugega odstavka 126. člena KZ.
- VSRS Sodba VIII Ips 49/2005Vrhovno sodišče RS · 2005
Določba 1. odstavka 20. člena ZPKri je torej posebnega značaja, uporabljiva le za upravičence iz tega zakona, zato ima po splošnem pravnem pravilu lex specialis derogat legem generalis značaj posebne norme. Z njo je zakonodajalec želel v 2. členu ZPKri opredeljenim kategorijam neopravičeno obsojenih oseb omogočiti upokojevanje pod ugodnejšimi pogoji, kot so določeni v splošnih predpisih. Zato določb 302. člena ZPIZ (1992) oziroma 390. člena ZPIZ-1 ni mogoče razlagati tako kot je to storilo sodišče druge stopnje. Ob njihovi uporabi je prezrlo določbe kasneje sprejetega ZPKri, ki ureja v odnosu na sistemski zakon (lex generalis) priznanje pokojninske dobe v korist v zakonu navedenih kategorij žrtev - torej za določen ožji segment oseb - iz specifičnih razlogov (lex specialis). Zato ima ta - specialni - zakon prednost pred splošnim zakonom, ki ga v določenem delu torej razveljavlja.
- VDSS VDS sodba Psp 23/2003Višje delovno in socialno sodišče · 2003
Tudi za pravico do dodatka za pomoč in postrežbo najtežje prizadetim upravičencem je odločilen datum dejanskega nastanka sprememb v zdravstvenem stanju, ne pa datum odpusta iz bolnišnice. Ta denarna dajatev iz 3. odst. 141. člena ZPIZ zavarovancem na podlagi 5. odst. 169. člena ZPIZ pripada od prvega naslednjega meseca po nastanku sprememb v zdravstvenem stanju.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 6. 2006Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM sodba I Kp 828/2005Višje sodišče v Mariboru · 23. 6. 2006
Zdravnik član invalidske komisije ali zdravnik izvedenec zavoda, ki mu je bila na podlagi 140. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zaupana izdelava mnenja je uradna oseba iz 3. točke drugega odstavka 126. člena KZ.
- VSRS Sodba VIII Ips 49/2005Vrhovno sodišče RS · 27. 9. 2005
Določba 1. odstavka 20. člena ZPKri je torej posebnega značaja, uporabljiva le za upravičence iz tega zakona, zato ima po splošnem pravnem pravilu lex specialis derogat legem generalis značaj posebne norme. Z njo je zakonodajalec želel v 2. členu ZPKri opredeljenim kategorijam neopravičeno obsojenih oseb omogočiti upokojevanje pod ugodnejšimi pogoji, kot so določeni v splošnih predpisih. Zato določb 302. člena ZPIZ (1992) oziroma 390. člena ZPIZ-1 ni mogoče razlagati tako kot je to storilo sodišče druge stopnje. Ob njihovi uporabi je prezrlo določbe kasneje sprejetega ZPKri, ki ureja v odnosu na sistemski zakon (lex generalis) priznanje pokojninske dobe v korist v zakonu navedenih kategorij žrtev - torej za določen ožji segment oseb - iz specifičnih razlogov (lex specialis). Zato ima ta - specialni - zakon prednost pred splošnim zakonom, ki ga v določenem delu torej razveljavlja.
- VDSS VDS sodba Psp 23/2003Višje delovno in socialno sodišče · 7. 2. 2003
Tudi za pravico do dodatka za pomoč in postrežbo najtežje prizadetim upravičencem je odločilen datum dejanskega nastanka sprememb v zdravstvenem stanju, ne pa datum odpusta iz bolnišnice. Ta denarna dajatev iz 3. odst. 141. člena ZPIZ zavarovancem na podlagi 5. odst. 169. člena ZPIZ pripada od prvega naslednjega meseca po nastanku sprememb v zdravstvenem stanju.
- VSRS Sklep I Up 270/99Vrhovno sodišče RS · 14. 10. 1999
Za odločanje o pravici do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po ZPPPAI je pristojno socialno sodišče in ne upravno sodišče.
- VSRS Sodba VIII Ips 35/96Vrhovno sodišče RS · 19. 11. 1996
V 169. členu (četrti del) ZPIZ določa, da posamezne kategorije zavarovancev lahko v primerih in na način, določen v zakonu, izjemoma pridobivajo pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Vendar to še ne pomeni, da gre za povsem posebne pravice, ki se priznavajo brez ustreznih postopkovnih določb in da zato postopki ne potekajo po vseh ostalih določbah ZPIZ. Kljub nekaterim drugače določenim pogojem za pridobitev pravic iz pokojninskega zavarovanja, so zato tudi njihove odločbe podvržene reviziji, katere namen je predvsem odprava morebitnih napak, do katerih lahko pride v postopku in ki jih je bilo pred uvedbo instituta revizije v ZPIZ, težko popraviti v skladu s predpisi.