87.d člen ZZDej

Izpodbijana odločba v ničemer ne posega v materialno pravico oziroma obveznosti tožnice, kakor tudi ne v tožničine pravne koristi in torej ne vsebuje vsebinske odločitve o materialni pravici ali obveznosti tožnice, kakor tudi ne o tožničini pravni koristi. Tožnica namreč zaradi same vložitve pobude za podelitev javnega pooblastila ni pridobila nobenih materialnopravnih ali procesnih pravic ali pravnih koristi, zato ne gre za upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. V postopku podelitve javnega pooblastila po ZZDej v upravnem postopku (z upravno odločbo) odloči šele minister o podelitvi javnega pooblastila na podlagi drugega odstavka 87.e člena ZZDej. V času od prejema pobude pa do odločanja ministra o podelitvi javnega pooblastila pa ne gre za upravno odločanje, ki bi moralo imeti za posledico izdajo upravnega akta iz drugega odstavka 2. člena ZUS-1.

V javnem razpisu je bilo izrecno navedeno, da mora biti ponudba izdelana v skladu z javnim razpisom. Javni razpis obsega natančna navodila za izdelavo ponudbe ter določa dokazila za dokazovanje izpolnjevanja predpisanih pogojev in obrazec ponudbe. Izjave tožnika s pojasnili zakaj določenih dokazil ni mogel predložiti ne morejo nadomestiti zahtevanih dokazil v ponudbi, oziroma ne predstavljajo pravilne nadomestitve dokazil. Samo ponudba, ki izpolnjuje vse predpisane sestavine iz javnega razpisa se šteje za popolno ponudbo in le kot taka omogoča njeno nadaljnjo vsebinsko presojo. Ker tožnik ponudbe ni dopolnil v skladu s pozivom, je tožena stranka pravilno štela, da je tožnikove ponudba nepopolna, in je zato tožnikovo ponudbo skladno z določbo IX. točke javnega razpisa, utemeljeno zavrgla.

Vlagatelj pobude za podelitev javnega pooblastila s tem dejanjem ne pridobi položaja stranke ali stranskega udeleženca, saj z vložitvijo pobude ne pridobi nobenih materialnopravnih ali procesnih pravic.

Pri izpodbijanem sklepu gre po vsebini za ustavitev postopka, kar sicer pomeni odločitev procesne narave, vendar je po izrecni določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 v takem primeru upravni spor dopusten, zato je sodišče tožbo presojalo vsebinsko. V obravnavanem primeru, ko je tožena stranka skladno z določbo 87.d člena ZZDej odločila o pobudi tožeče stranke na način, da je pobudo sprejela, gre za postopek, uveden po uradni dolžnosti, ne pa na zahtevo tožeče stranke. Posledično je tožena stranka ravnala pravilno, ko je nato na podlagi četrtega odstavka 135. člena ZUP postopek ustavila. Pri sklepu o ustavitvi postopka v zadevi, začeti po uradni dolžnosti, gre namreč za formalni način zaključka upravnega postopka. Sodišče pripominja, da je v 87.d členu ZZDej določeno, da se izbira opravi na javnem natečaju ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja javna naročila, o javnem razpisu. V ZJN-2 pa je v drugem odstavku 80. člena določeno, da lahko naročnik kadarkoli pred odpiranjem ponudb ustavi postopek javnega naročanja. Čim je tako, ni razloga, da tudi v obravnavanem primeru minister ne bi smel ustaviti začetega postopka za podelitev javnega pooblastila.

V skladu s Seznamom poklicev v zdravstveni dejavnosti in Seznamom izvajalcev posameznih poklicev oziroma s posameznih področij, ki morajo biti vpisani v register in imeti veljavno licenco, poklic logoped ni razvrščen med zdravstvene delavce, niti izvajalci v tem poklicu za opravljanje dela ne potrebujejo licence. Društvo AAA zato nima statusa zbornice oziroma strokovnega združenja v smislu 87. člena ZZDej. Glede na to tudi ni aktivno legitimirano za vložitev pobude iz 87.d člena ZZDej za podelitev opravljanja javnega pooblastila iz 87.c člena istega zakona. Opredeljevanje poklicev v okviru izvajanja zdravstvene dejavnosti na zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce na podlagi 62. člena ZZDej sodi v pristojnost ministra za zdravje, ki o tem odloči s podzakonskim predpisom in torej ne gre za upravno stvar.