5. člen ZZVZZ
Za uresničevanje nalog iz prejšnjega člena se pri Vladi Republike Slovenije ustanovi Svet za zdravje. Svet za zdravje ima naslednje naloge:
- spremlja vplive okolja in življenjskih navad na zdravje prebivalstva ali skupin ljudi in predlaga primerne ukrepe;
- ocenjuje razvojne načrte in zakonske osnutke z vseh področij dejavnosti z vidika njihovega vpliva na zdravje ljudi;
- predlaga republiškim upravnim organom uskladitev vprašanj, pomembnih za zdravje ljudi;
- predlaga ukrepe za spodbujanje proizvodnje in uporabe zdrave hrane in za uvedbo zdravju manj škodljivih tehnoloških postopkov in izdelkov;
- predlaga ukrepe za zmanjšanje zdravju škodljivih razvad;
- sodeluje z ustreznim organom na področju varstva okolja;
- obravnava druga vprašanja s področja zdravstvenega varstva, ki zahtevajo medpodročno reševanje, ter zagotavlja strokovno pomoč upravnim organom in skupščinam pri uresničevanju nalog, ki se nanašajo na družbeno skrb za zdravje. Predlagatelji predpisov in razvojnih planov zdravstvenega varstva so dolžni obravnavati predloge, pobude in mnenja Sveta za zdravje, zavzeti do njih stališča in z njimi seznaniti Državni zbor Republike Slovenije oziroma občinske svete. Sestavo sveta in način njegovega dela predpiše Vlada Republike Slovenije.
- VSL sodba I Cpg 921/2015Višje sodišče v Ljubljani · 2015
Zaradi nedoslednosti pri organizaciji dela in njegovem nadzoru je toženi stranki mogoče očitati malomarnost. Ker je k nastanku škode prispeval tudi delavec, je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki stroške (izplačila) regresirati le mejah svoje odgovornosti, torej le v delu, za katerega je odgovorna. Zaradi ugotovitve, da je tožena stranka opustila ukrepe varstva pri delu, kar je pogoj za njeno regresno odgovornost, se pritožba neutemeljeno sklicuje, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženkine objektivne odgovornosti.
- VDSS VDS sklep R 36/2004Višje delovno in socialno sodišče · 2004
Spor o začasni nezmožnosti za delo je socialni spor, saj gre za presojo zakonitosti odločb ZZZS o začasni nezmožnosti za delo in ne za spor med delavcem in delodajalcem, čeprav tudi delovnopravna zakonodaja vsebuje določene norme, ki se nanašajo na pravice v zvezi z začasno odsotnostjo delavca z dela (137. člen ZDR, 169. člen ZDR).
- VDSS sklep Psp 276/2001Višje delovno in socialno sodišče · 2003
Ker ZZVZZ nima določb o vključevanju oseb v zavarovanje po uradni dolžnosti in za nazaj, je pravno praznino mogoče zapolniti le z analogno uporabo ustreznih določb Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki urejajo tudi vprašanje vključevanja v zavarovanje po uradni dolžnosti in za nazaj.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 1. 7. 2015Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sodba I Cpg 921/2015Višje sodišče v Ljubljani · 1. 7. 2015
Zaradi nedoslednosti pri organizaciji dela in njegovem nadzoru je toženi stranki mogoče očitati malomarnost. Ker je k nastanku škode prispeval tudi delavec, je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki stroške (izplačila) regresirati le mejah svoje odgovornosti, torej le v delu, za katerega je odgovorna. Zaradi ugotovitve, da je tožena stranka opustila ukrepe varstva pri delu, kar je pogoj za njeno regresno odgovornost, se pritožba neutemeljeno sklicuje, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženkine objektivne odgovornosti.
- VDSS VDS sklep R 36/2004Višje delovno in socialno sodišče · 11. 10. 2004besedilo 1993–2008
Spor o začasni nezmožnosti za delo je socialni spor, saj gre za presojo zakonitosti odločb ZZZS o začasni nezmožnosti za delo in ne za spor med delavcem in delodajalcem, čeprav tudi delovnopravna zakonodaja vsebuje določene norme, ki se nanašajo na pravice v zvezi z začasno odsotnostjo delavca z dela (137. člen ZDR, 169. člen ZDR).
- VDSS sklep Psp 276/2001Višje delovno in socialno sodišče · 7. 3. 2003besedilo 1993–2008
Ker ZZVZZ nima določb o vključevanju oseb v zavarovanje po uradni dolžnosti in za nazaj, je pravno praznino mogoče zapolniti le z analogno uporabo ustreznih določb Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki urejajo tudi vprašanje vključevanja v zavarovanje po uradni dolžnosti in za nazaj.
- VSRS Sodba U 582/93Vrhovno sodišče RS · 7. 4. 1994besedilo 1993–2008
Ne gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v naravnem zdravilišču, če je bil pacient, po preteku 14 dni po odpustu iz bolnišnice, napoten v zdravilišče zaradi rehabilitacije in v napotnici zdravniške komisije ni navedeno, da gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Zato ni pogojev za povračilo stroškov za že plačano participacijo.