13. člen ZStk

ZDSS-1 v č.) točki 6. člena med kolektivne delovne spore resda umešča tudi spor o zakonitosti stavke, ki ga lahko v skladu s prvim odstavkom 48. člena tega zakona sproži, kdor ima po zakonu pravico organizirati stavko in zoper katerega je stavka organizirana. Citirani določbi pa ne preprečujeta, da v primeru nesproženega tovrstnega kolektivnega delovnega spora ne bi bilo dopustno v aktivnostih delavca, ki se nanašajo na organizacijo in sodelovanje v stavki, prepoznati protipravnega ravnanja, ga pravno kvalificirati kot hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in iz tega razloga podano izredno odpoved nato presojati v individualnem delovnem sporu.

ZDSS-1 v č.) točki 6. člena med kolektivne delovne spore sicer res umešča tudi spor o zakonitosti stavke, ki ga lahko v skladu s prvim odstavkom 48. člena tega zakona sproži, kdor ima po zakonu pravico organizirati stavko in zoper katerega je stavka organizirana. Ureditev v citiranih določbah pa ne preprečuje, da v primeru nesproženega tovrstnega kolektivnega delovnega spora ne bi bilo dopustno v aktivnostih delavca, ki se nanašajo na organizacijo in sodelovanje v stavki, prepoznati protipravnega ravnanja, ga pravno kvalificirati kot hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in zakonitosti iz tega razloga podane izredne odpovedi nato presojati v individualnem delovnem sporu. Prvi odstavek 13. člena ZStk neobstoj kršitve delovne obveznosti in nedopustnost prenehanja delovnega razmerja pogojuje z zakonitim organiziranjem stavke in udeležbe v njej. Uporaba argumenta sklepanja po nasprotnem razlogovanju (a contrario) vodi v zaključek, da organiziranje stavke v nasprotju s predpisi in udeležba v takšni stavki lahko pomeni kršitev delovne obveznosti in ima lahko za posledico prenehanje delovnega razmerja (kar mora biti pr

Ker je sodišče prve stopnje v ravnanju, ki je bilo očitano tožniku, pravilno prepoznalo postopanje v nasprotju z ZStk, tožnik pogojev za zaščito iz prvega odstavka 13. člena ZStk ni izpolnjeval.

Po določbi 4. odstavka 13. člena zakona o stavki (ZStk - Uradni list SFRJ, št. 23/91) organizatorji stavke oziroma udeleženci v stavki, organizirani v nasprotju s tem zakonom, ne uživajo varstva iz prvega in drugega odstavka tega člena (varstvo pred disciplinsko in materialno odgovornostjo ter uveljavljanje temeljnih pravic iz delovnega razmerja, razen plače...). Delavcu, ki je v taki stavki sodeloval, je lahko delovno razmerje prenehalo le po pravilno izvedenem disciplinskem postopku. Nezakonit je sklep o prenehanju delovnega razmerja, s katerim je delodajalec odpovedal delavcu delovno razmerje zaradi udeležbe v nezakoniti stavki, brez izvedenega disciplinskega postopka.

1. Ni podana samovolja delodajalca, če je direktor tožene stranke izdal sklep o odstranitvi tožnika na podlagi določil Zakona o delavcih v državnih organih (ZDDO, Ur. l. RS, št. 15/90 - 38/99), in v skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št.14/90 - 71/93), poleg tega je bil o postopku obveščen sindikat, odločeno pa je bilo tudi o tožnikovem ugovoru v postopku na drugi stopnji. Zato ni izpolnjen pogoj za izdajo začasne odredbe, po kateri bi moral delodajalec delavca takoj pozvati na delo ter mu omogočiti nemoteno opravljanje dela na delovnem mestu, ki ga je opravljal pred začasno odstranitvijo z dela. 2. Če je delodajalec sprožil zoper delavca disciplinski postopek zaradi domnevne storitve kaznivega dejanja, v postopku odločanja o začasni odstranitvi dela pa ni izrecno navedel, katero kaznivo dejanje mu očita, to ne vpliva na zakonitost sklepa o začasni odstranitvi z dela, kar za to zadošča že samo dejstvo, da je bil zoper delavca uveden disciplinski postopek.