Zakon o vojaški dolžnosti (ZVojD)

Vojaško dolžnost izvršujejo v miru in v vojni moški državljani pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Pri izvrševanju vojaške dolžnosti v skladu s tem zakonom lahko sodelujejo tudi ženske.

Vojaška dolžnost obsega naborno dolžnost, dolžnost služiti vojaški rok in dolžnost služiti v rezervnem sestavu. Naborna dolžnost velja za vse moške državljane, dolžnost služenja vojaškega roka ter služenja v rezervnem sestavu pa za tiste, ki so sposobni za vojaško službo. Državljani imajo pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

Državljan, za katerega velja vojaška dolžnost, je vojaški obveznik. Med trajanjem vojaške dolžnosti je državljan:

-        nabornik med naborno dolžnostjo;

-        vojak med služenjem vojaškega roka;

-        vojak v rezervi, rezervni podčastnik, rezervni častnik ali rezervni vojaški uslužbenec, dokler traja dolžnost služiti v rezervni sestavi.

Vojaška dolžnost nastane, ko državljan izpolni s tem zakonom določeno starost. Vojaškemu obvezniku vojaška dolžnost preneha:

-        ko dopolni starost, določeno s tem zakonom;

-        če je ocenjen za nesposobnega za vojaško službo;

-        če mu preneha državljanstvo. Vojaška dolžnost preneha državljanu, ki uveljavlja ugovor vesti vojaški dolžnosti, z dnem, ko opravi civilno službo v skladu s tem zakonom.

Vojaški obveznik postane vojaška oseba, ko stopi v vojaško enoto oziroma vojaški zavod oboroženih sil. Vojaška oseba preneha biti, ko je odpuščen iz vojaške enote oziroma iz vojaškega zavoda. Vojaški obveznik postane vojaška oseba tudi z dnem, ko vstopi v organ ali enoto, v kateri se po tem zakonu šteje opravljanje dolžnosti za vojaško službo, ter preneha biti vojaška oseba z dnem, ko je odpuščen iz takega organa ali enote. Vojaški obveznik je med izvrševanjem vojaške dolžnosti, če ga pokliče pristojni organ, glede pravic in dolžnosti izenačen z vojaško osebo, in sicer:

1.      od odhoda iz stanovanja do vrnitve v stanovanje v kraju stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča, če je začasno prebivališče prijavil pristojnemu organu (v nadaljnjem besedilu: kraj stalne nastanitve oziroma začasne nastanitve);

2.      če biva v tujini, pri prihodu od državne meje do kraja, v katerem se mora priglasiti pristojnemu organu, pri vrnitvi pa od kraja, v katerem je izvršil vojaško dolžnost, zaradi katere je bil poklican, do državne meje.

Upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, ter drugi upravni in vojaški organi ter organi za notranje zadeve organizirajo in skrbijo v skladu s tem zakonom za izvajanje vojaške dolžnosti na območju Republike Slovenije. Določene naloge vojaške dolžnosti lahko opravljajo za območje več občin tudi organizacijske enote republiškega upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve.

O vojaških obveznikih se vodi vojaška evidenca. Vojaško evidenco vseh vojaških obveznikov z območja občine vodi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve. Vojaško evidenco rezervnih častnikov in rezervnih vojaških uslužbencev vodi tudi republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve. Vojaški obvezniki se vodijo v vojaški evidenci po kraju njihove stalne nastanitve. Vojaško evidenco vojaških obveznikov, ki bivajo v tujini dlje kot eno leto, vodijo pristojna konzularna ali diplomatska predstavništva. Vojaški obvezniki se vpisujejo v vojaško evidenco v letu, v katerem dopolnijo 17 let starosti. Ne glede na prejšnji odstavek se vpiše v vojaško evidenco vojaški obveznik, dokler traja vojaška dolžnost, če iz kateregakoli razloga ni bil v evidenco vpisan, ko je dopolnil 17 let starosti.

V vojaški evidenci se o vojaškem obvezniku vodijo podatki: enotna matična številka, priimek, osebno ime in ime enega izmed staršev, kraj in občina ter republika oziroma država rojstva, državljanstvo, podatki o stalni oziroma začasni nastanitvi, poklicu in šolski izobrazbi, zaposlitvi, naslovu staršev ali skrbnika, naboru, služenju vojaškega roka, služenju v rezervni sestavi, vojaških šolah in tečajih, napredovanju in poviševanju, izgubi čina ali razreda, odlikovanjih, bivanju v tujini nad tri mesece, oceni v vojaški službi, podatki iz kazenske evidence, podatki o posebnih znanjih in veščinah ter o zdravstveni sposobnosti za vojaško službo in za določitev dolžnosti v oboroženih silah. Osebni podatki o vojaškem obvezniku v vojaški evidenci se uničijo, ko mu preneha vojaška dolžnost. Osebne podatke iz prejšnjega odstavka zbirajo, uporabljajo in hranijo ter o njih vodijo zbirke podatkov upravni organi, pristojni za obrambne zadeve, za vse vojaške obveznike. Poveljstva, enote in zavodi oboroženih sil ter organi za notranje zadeve pa vodijo podatke za vojaške obveznike, ki so pri njih v vojaški službi, oziroma za obveznike, ki imajo pri njih vojni razpored. Podatke za vojaško evidenco vodijo in uporabljajo tudi organi in organizacije za obveznike, ki v skladu s tem zakonom namesto vojaškega roka v teh organizacijah opravljajo civilno službo. Državni organi, zavodi in druge organizacije ter poveljstva, ki zbirajo ali hranijo osebne podatke o vojaških obveznikih iz prvega odstavka tega člena, so dolžni te podatke dati upravnim organom, pristojnim za obrambne zadeve. Vojaški obveznik ima pravico do vpogleda v osebne podatke, ki jih v vojaški evidenci o njem vodi upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.

Državni organi, podjetja, zavodi in druge organizacije so dolžne upravnim organom, pristojnim za obrambne zadeve, dati na njihovo zahtevo podatke o zdravstvenem stanju in o posebnih znanjih vojaških obveznikov za ocenitev njihove sposobnosti za vojaško službo in določitev rodu, službe ter dolžnosti v oboroženih silah. O spremembah osebnih podatkov ter stanj, do katerih je prišlo zaradi odločitve pristojnega organa, mora ta organ v petnajstih dneh o nastali spremembi obvestiti upravni organ občine, pristojen za obrambne zadeve, ki vodi obveznika v vojaški evidenci:

1.      o spremembi osebnega imena in o prenehanju državljanstva organ, ki je izdal o tem pravnomočno odločbo oziroma organ, ki je sprejel izjavo o spremembi osebnega imena;

2.      pristojno sodišče o uvedbi, ustavitvi ali prekinitvi kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, o pravnomočni obsodbi zaradi kaznivega dejanja na kazen mladoletniškega zapora ali nepogojno kazen zapora, o pravnomočno izrečenem zavodskem vzgojnem ukrepu ali o varnostnih ukrepih obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstveni organizaciji ter obveznega zdravljenja alkoholikov in narkomanov v zdravstveni ali drugi specializirani organizaciji ter o napotitvi na prestajanje kazni mladoletniškega zapora ali zapora;

3.      o odpustu s prestajanja kazni zapora ali mladoletniškega zapora organ oziroma ustanova, ki je vojaškega obveznika odpustila s prestajanja kazni;

4.      o smrti vojaškega obveznika ali o razglasitvi pogrešanega vojaškega obveznika za mrtvega matičar, ki je vpisal o tem podatek v mrliško matično knjigo. Pristojno sodišče sporoča pristojnim organom podatke o uvedbi, ustavitvi ali prekinitvi postopka iz 2. točke prejšnjega odstavka le za vojaške obveznike, ki še niso odslužili vojaškega roka.

Vojaški obveznik mora v petnajstih dneh po nastanku spremembe prijaviti upravnemu organu občine, pristojnemu za obrambne zadeve, spremembo zdravstvenega stanja, ki je pomembna za oceno sposobnosti za vojaško službo, pridobitev šolskih in strokovnih kvalifikacij, sklenitev in prenehanje delovnega razmerja oziroma vrsto in kraj opravljanja samostojne dejavnosti, spremembo kraja stalne oziroma začasne nastanitve in vrnitev s služenja vojaškega roka oziroma opravljanja nadomestne civilne službe. Vojaški obveznik mora prijaviti bivanje v tujini, daljše kot tri mesece, v petnajstih dneh pred odhodom, vrnitev iz tujine pa v petnajstih dneh po prihodu v kraj stalne nastanitve.

Vojaški obvezniki, ki so vpisani v vojaško evidenco dobijo vojaško knjižico. Vojaška knjižica je javna listina, ki nadomešča osebno izkaznico, dokler je vojaški obveznik v vojaški službi. Z njo dokazuje izvršitev vojaške dolžnosti. Vojaško knjižico izda upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ki vodi vojaškega obveznika v vojaški evidenci. Ne glede na prejšnji odstavek izda vojaško knjižico vojaška šola gojencem, ki je prej niso dobili, oziroma gojencem, ki so jo izgubili ali ostali kako drugače brez nje. Pooblaščene enote ali zavodi oboroženih sil izdajo vojaško knjižico vojakom, ki med služenjem vojaškega roka vojaško knjižico izgubijo ali ostanejo kako drugače brez nje. Vojaško knjižico je prepovedano odnesti iz države, jo uničiti ali odsvojiti. Republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve izda podrobnejše predpise o vodenju vojaške evidence ter vsebini vojaške knjižice.

Naborna dolžnost obsega dolžnost izvrševati obveznosti v zvezi z vojaško evidenco. Med naborom mora nabornik na posamičen ali splošni poziv priti:

1.      na zdravniške in druge preglede ter psihološke preiskave, da se ugotovi njegova sposobnost za vojaško službo;

2.      na nabor;

3.      nastopiti vojaški rok;

4.      izvrševati druge, s tem zakonom predpisane obveznosti. Naborna dolžnost nastane v koledarskem letu, v katerem nabornik dopolni 17 let. Ta dolžnost traja, dokler nabornik ne nastopi vojaškega roka oziroma do njegove prevedbe v rezervni sestav, če je dolžnost služenja vojaškega roka uredil kako drugače. Naborna dolžnost preneha tudi, če je državljanu prenehala vojaška dolžnost po tem zakonu.

Zdravniške in druge preglede ter psihološke preiskave nabornikov praviloma opravljajo na zahtevo upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, pooblaščene zdravstvene organizacije ter pooblaščeni zdravstveni delavci. Pooblastilo po tem členu daje republiški upravni organ, pristojen za zdravstvo, na predlog republiškega upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve. Nabornik, ki je zaradi telesne ali psihične prizadetosti oziroma druge bolezni očitno nesposoben za vojaško službo, se ne kliče na zdravniške in druge preglede, preiskave in nabor. Njegova nesposobnost za vojaško službo se ugotavlja na podlagi predložene zdravstvene dokumentacije, ki ne sme biti starejša od šestih mesecev.

Nabor se praviloma opravi v koledarskem letu, v katerem nabornik dopolni 18 let. Nabornik gre lahko na nabor, če to sam zahteva, v koledarskem letu, v katerem dopolni 17 let.

Nabor opravljajo naborne komisije. Naborne komisije imenuje republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, za območje ene ali več občin. Naborno komisijo sestavljajo predsednik, ki je praviloma civilna oseba, zdravnik ter določeno število članov, med katerimi mora biti tudi predstavnik občine, v kateri se opravlja nabor. Republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, lahko imenuje tudi stalne naborne komisije.

Na naboru naborna komisija ocenjuje sposobnost nabornika za vojaško službo ter določi rod oziroma službo, v kateri bo nabornik služil vojaški rok. Naborna komisija mu praviloma določi tudi vojaško evidenčno dolžnost, za katero se bo usposobil med vojaškim rokom. Pri tem upošteva njegova splošna in posebna znanja ter želje in potrebe oboroženih sil. Na naboru naborna komisija izbere tudi nabornike, ki se bodo med vojaškim rokom usposabljali v organih za notranje zadeve. Za usposabljanje v organih za notranje zadeve je lahko izbran nabornik, ki izpolnjuje pogoje, predpisane za pripadnike rezervnega sestava organov za notranje zadeve.

Naborna komisija ocenjuje sposobnost vsakega nabornika za vojaško službo na podlagi izvidov predhodnih zdravniških in drugih pregledov ter preiskav in na podlagi zdravniškega pregleda pri naboru. Ocena naborne komisije je lahko:

1.      sposoben za vojaško službo;

2.      delno sposoben za vojaško službo;

3.      začasno nesposoben za vojaško službo za eno do štirih let;

4.      nesposoben za vojaško službo. Ocena, da je nabornik sposoben za določeno vojaško evidenčno dolžnost, se sme dati samo na podlagi zdravniških izvidov in drugih pregledov ter preiskav v določenem zdravstvenem zavodu. Vojaške evidenčne dolžnosti po tem odstavku določi republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, določene zdravstvene zavode pa republiški upravni organ, pristojen za zdravstvo, na predlog republiškega upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve.

Nabornik, ki je ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo, mora priti znova na nabor po preteku dobe, za katero je ocenjen kot začasno nesposoben. Nabornik, ki je ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo za čas, daljši od koledarskega leta v katerem dopolni 27 let, se prevede v rezervni sestav. Njegova sposobnost za vojaško službo se nato ocenjuje kot za obveznike v rezervnem sestavu. Nabornik je lahko iz istih razlogov le dvakrat ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo. Pri tretjem naboru naborna komisija dokončno oceni njegovo sposobnost za vojaško službo.

Med trajanjem naborne dolžnosti se izberejo tudi naborniki za gojence šol za rezervne častnike na podlagi njihovega soglasja. Nabornike iz prejšnjega odstavka izbere komisija, ki jo imenuje republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, na predlog komisije občine, v kateri se vodijo predlagani naborniki v vojaški evidenci.

Rod, službo, oziroma vojaško evidenčno dolžnost, določeno ob naboru, lahko naborna komisija spremeni po kriterijih, ki jih določi republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, če je to potrebno zaradi popolnitve oboroženih sil, spremembe nabornikovega zdravstvenega stanja, pozneje pridobljene strokovne izobrazbe ali spremembe njegovega poklica. Za enote, zavode in vojaške evidenčne dolžnosti I. kategorije se lahko določi le nabornik, za katerega je dal soglasje republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.

Republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, izda podrobnejše predpise o merilih za ocenjevanje zdravstvene sposobnosti za vojaško službo, sestavi in načinu dela nabornih komisij ter enotah, službah in vojaško evidenčnih dolžnostih I. kategorije. Način izvajanja zdravstvenih in drugih pregledov ter preiskav v zvezi z vojaško dolžnostjo ureja republiški upravni organ, pristojen za zdravstvo, v soglasju z republiškim upravnim organom, pristojnim za obrambne zadeve.

Vojaški rok traja 7 mesecev. Predsedstvo Republike Slovenije praviloma odloči, da se vojaki odpustijo s služenja vojaškega roka do 30 dni pred potekom roka iz prejšnjega odstavka, če bojna pripravljenost oboroženih sil to dovoljuje. Vojaški rok začne teči z dnem, ko nabornik postane vojaška oseba.

Vojaški rok se služi v vojaških enotah in zavodih oboroženih sil. Za služenje vojaškega roka se šteje tudi usposabljanje v določenih enotah organov za notranje zadeve za opravljanje nalog v rezervnem sestavu teh organov. Za vojaške enote in zavode oboroženih sil se štejejo tudi enote in zavodi teritorialne obrambe. Vojaki, ki služijo vojaški rok v enotah in zavodih iz prejšnjega odstavka, praviloma opravijo temeljno usposabljanje za vojaške dolžnosti v šolskih centrih teritorialne obrambe, drugi del vojaškega roka pa v enotah teritorialne obrambe. Med služenjem vojaškega roka nosijo uniformo teritorialne obrambe. Pravice in dolžnosti vojakov na služenju vojaškega roka v teritorialni obrambi so enake kot pravice in dolžnosti vojakov, ki služijo vojaški rok v drugih vojaških enotah in zavodih. Programe usposabljanja, enote, zavode in šolske centre teritorialne obrambe, v katerih se služi vojaški rok določa republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.

Vojaški obvezniki, ki se med vojaškim rokom usposabljajo v organih za notranje zadeve, opravijo temeljno usposabljanje v učnih centrih za notranje zadeve, drugi del usposabljanja pa v enotah organov za notranje zadeve. Vojaški obvezniki iz prejšnjega odstavka opravljajo naloge, ki jih določi predstojnik republiškega upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve, pri čemer ne morejo samostojno izvajati pooblastil pooblaščene uradne osebe. Vojaški obvezniki imajo med vojaškim rokom pravice in dolžnosti kot vojaki, ki služijo vojaški rok v vojaških enotah in zavodih razen, če s tem zakonom ni določeno drugače. Med usposabljanjem v času vojaškega roka nosijo uniforme pripadnikov rezervnega sestava organov za notranje zadeve. Vojaškemu obvezniku iz prvega odstavka, ki med usposabljanjem preneha izpolnjevati pogoje, predpisane za pripadnike rezervnega sestava organov za notranje zadeve, se usposabljanje v organih za notranje zadeve prekine in se ga pošlje na dosluženje vojaškega roka v vojaške enote in zavode. Programe in način usposabljanja ter enote, v katerih se izvaja usposabljanje za opravljanje nalog v rezervnem sestavu organov za notranje zadeve, določa republiški upravni organ, pristojen za notranje zadeve. Republiški upravni organ, pristojen za notranje zadeve, opravlja tudi inšpekcijo nad izvajanjem usposabljanja vojaških obveznikov v organih za notranje zadeve.

Naborniki, ki imajo ustrezno šolsko izobrazbo in izpolnjujejo druge pogoje, ki so predpisani za gojence šol za rezervne častnike, lahko služijo vojaški rok v šolah za rezervne častnike. Posebne pravice gojencev ter tistih, ki so uspešno končali šole za rezervne častnike, se določijo s predpisi o službi v oboroženih silah. Naborniki, ki so izbrani na naboru za določene vojaško evidenčne dolžnosti ter za gojence šol za rezervne častnike, se lahko med vojaškim rokom usposabljajo tudi izven območja Republike Slovenije. Na usposabljanje za določene vojaško evidenčne dolžnosti oziroma za rezervne častnike izven območja Republike Slovenije se lahko napotijo naborniki, če ni možnosti, da se zagotovi njihovo usposabljanje v Republiki Sloveniji. Pogoje in vojaško evidenčne dolžnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena določi republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.

Čas, ki ga gojenec vojaške šole prebije v vojaški šoli, se šteje za vojaški rok. V vojaški rok se ne šteje prvo leto šolanja v srednji vojaški šoli. Šteje se, da je opravil vojaški rok tudi:

1.      tisti, ki je pridobil status aktivne vojaške osebe po predpisih, ki urejajo službo v oboroženih silah;

2.      tisti, ki je končal šolo za notranje zadeve, ki traja najmanj dve leti;

3.      tisti, ki je končal študij obramboslovja in opravil predpisano stažiranje v vojaških enotah ali zavodih, najkasneje do konca septembra koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let.

Na služenje vojaškega roka se pošljejo naborniki, ki so ocenjeni kot sposobni ali delno sposobni za vojaško službo, praviloma v koledarskem letu, v katerem dopolnijo 19 let. Nabornik, ki v tem letu ni končal srednje šole, ki jo obiskuje, se pošlje na služenje vojaškega roka, ko to šolo konča, vendar najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 22 let. Nabornik, ki po srednji šoli nadaljuje šolanje na fakulteti ali drugi visoki ali višji šoli, se pošlje na služenje vojaškega roka, ko šolanje konča, vendar najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let. Nabornik mora v času študija vsako leto predložiti potrdilo šole, da ima status študenta, upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, ki ga vodi v vojaški evidenci. Potrdilo mora predložiti najkasneje do konca oktobra za tekoče šolsko leto. Nabornik, ki po končani fakulteti ali drugi visoki šoli nadaljuje s podiplomskim študijem, se pošlje na služenje vojaškega roka, ko ta študij konča, vendar najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 30 let. Nabornik, ki sam prosi, da bi bil poslan na služenje oziroma doslužitev vojaškega roka, se pošlje v prvem napotitvenem roku po vložitvi prošnje, če v tem letu dopolni 18 let. Ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojnem stanju lahko Predsedstvo Republike Slovenije odredi, da se pošljejo na služenje vojaškega roka tudi naborniki, ki so dopolnili 18 let.

Nabornik se lahko pošlje na služenje vojaškega roka do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let, razen če ta zakon ne določa drugače. Ne glede na prejšnji odstavek se nabornik, za katerega se ugotovi, da ni izpolnjeval s tem zakonom predpisanih obveznosti in zato ni bil poslan na služenje vojaškega roka do konca koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let, pošlje na služenje vojaškega roka najpozneje do konca koledarskega leta, v katerem opolni 30 let. Vojaški obveznik, ki iz objektivnih razlogov ni bil poslan na služenje vojaškega roka do poteka roka iz prvega odstavka tega člena, izrazi pa željo, da bi služil vojaški rok, se lahko pošlje na služenje vojaškega roka, če je ocenjen kot sposoben za vojaško službo in če še ni star 30 let. Ta določba se ne uporablja za napotitev nabornikov na služenje vojaškega roka, ki jim je služenje vojaškega roka odloženo zaradi podiplomskega študija. Nabornik, ki se ne pošlje na služenje vojaškega roka do poteka rokov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena, ocenjen pa je kot sposoben za vojaško službo ali kot delno sposoben za vojaško službo, se prevede v rezervni sestav.

Na služenje vojaškega roka se ne pošlje:

1.      nabornik, ki je pravnomočno obsojen na kazen mladoletniškega zapora ali nepogojno na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja, dokler kazni ne prestane ali ni pogojno odpuščen;

2.      nabornik, zoper katerega je bil uporabljen zavodski vzgojni ukrep ali varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, dokler traja ta ukrep;

3.      nabornik, zoper katerega je uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, dokler ni postopek pravnomočno končan. Naborniki, ki iz razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku, niso bili poslani na služenje vojaškega roka, se pošljejo na služenje oziroma doslužitev vojaškega roka po prestani kazni, po pogojnem odpustu oziroma po ustavitvi vzgojnega ali varnostnega ukrepa oziroma po pravnomočno končanem kazenskem postopku, vendar najpozneje do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo 30 let starosti. Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi pri napotitvi državljanov na opravljanje civilne službe, ki jim je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti po tem zakonu.

Služenja vojaškega roka je oproščen tisti, ki pridobi državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo ali na podlagi mednarodnih pogodb, če je v državi, katere državljan je bil, odslužil vojaški rok ali, če je dopolnil 27 let.

Služenje vojaškega roka se na nabornikovo prošnjo odloži:

1.      naborniku, ki po šolanju na fakulteti ali drugi visoki šoli nadaljuje s podiplomskim študijem, dokler tega študija ne konča, najdlje pa do konca septembra koledarskega leta v katerem dopolni 30 let;

2.      naborniku, ki po predpisih, ki urejajo varstvo družin oseb na obvezni vojaški službi, izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa edinega hranilca družine, če bi z njegovim odhodom na služenje vojaškega roka njegova družina zašla v težak materialni položaj, dokler te okoliščine trajajo, najdlje pa do konca septembra koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let;

3.      polovici oziroma večini nabornikov, če je njihovo število liho, ki so člani istega gospodinjstva, če je eden ali več članov tega gospodinjstva poslanih na služenje ali so že na služenju vojaškega roka, za toliko časa. dokler ta član oziroma druga polovica članov tega gospodinjstva ne odsluži vojaškega roka ali ni iz drugih razlogov odpuščena, najdlje pa do konca septembra koledarskega leta, v katerem dopolnijo 27 let;

4.      če bi nabornikova družina zaradi rojstva otroka, oziroma zaradi smrti ali hude bolezni v družini ali zaradi naravne ali druge hude nesreče zašla z njegovim odhodom na služenje vojaškega roka v težak položaj, za toliko časa, dokler trajajo omenjeni razlogi, vendar najdlje za eno leto;

5.      če bi nabornik moral prekiniti pripravniško dobo, vendar najdlje za eno leto;

6.      če nabornik koristi dopust za varstvo in nego otroka, za čas trajanja tega dopusta;

7.      kmetu, ki izpolnjuje pogoje, kateri so navedeni v drugem odstavku 54. člena tega zakona, vendar najdlje do konca septembra koledarskega leta, v katerem dopolni 27 let. Služenje vojaškega roka se odloži tudi naborniku, če je edini hranilec v gospodinjstvu, v katerem je eden od članov 100 % invalid, dokler tak razlog traja. Če tak razlog traja dalj kot do konca koledarskega leta, v katerem dopolni nabornik 27 let starosti, se služenja vojaškega roka oprosti in prevede v rezervni sestav. Prošnjo za odložitev služenja vojaškega roka iz 1., 3. in 6. točke prvega odstavka tega člena vloži nabornik, ko nastane razlog za odložitev služenja vojaškega roka. Naborniku iz 2., 4. 5. in 7. točke prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se odloži služenje vojaškega roka za naslednje leto, če vloži prošnjo za odložitev služenja vojaškega roka in potrebne dokaze pri upravnem organu občine, pristojnem za obrambne zadeve, v osmih dneh po prejemu poziva za služenje vojaškega roka.

Služenje vojaškega roka se prekine;

1.      vojaku, ki je med služenjem vojaškega roka ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo;

2.      vojaku, ki ga je med služenjem vojaškega roka sodišče pravnomočno obsodilo na nepogojno kazen zapora več kot tri mesece ali na kazen mladoletniškega zapora, dokler kazni ne prestane ali dokler ni pogojno odpuščen;

3.      vojaku, zoper katerega je med vojaškim rokom uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ki ga je storil, preden je nastopil vojaški rok, če je za tako dejanje predpisana kazen zapora več kot tri leta. Ne glede na 2. točko prvega odstavka tega člena, se služenje vojaškega roka ne prekine vojaku, ki je bil pravnomočno obsojen na kazen mladoletniškega zapora do dveh let ali na nepogojno kazen zapora do dveh let, če mu do konca vojaškega roka ni ostalo več kot dva meseca. Vojaku, ki je bil ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo, se sme služenje vojaškega roka prekiniti le enkrat. Vojak, ki bi mu bilo treba še drugič prekiniti vojaški rok, ker je ocenjen kot začasno nesposoben za vojaško službo, se prevede v rezervni sestav, ne glede na to, koliko časa je služil vojaški rok. Tak vojaški obveznik mora na ponovni zdravniški pregled, da se oceni njegova sposobnost za službo v rezervnem sestavu.

Vojaku se sme služenje vojaškega roka na njegovo prošnjo prekiniti zaradi rojstva otroka, smrti ali hude bolezni v družini ali zaradi naravne ali druge hude nesreče, če bi zaradi njegove odsotnosti njegova družina zašla v težak položaj, za toliko časa, dokler trajajo navedeni razlogi, vendar najdlje za eno leto. Vojaku se sme služenje vojaškega roka na prošnjo pristojne strokovne ali znanstvene organizacije prekiniti zaradi udeležbe na mednarodnih srečanjih ali strokovnega oziroma znanstvenega izpopolnjevanja v tujini, z njegovim soglasjem, vendar najdlje za eno leto. Služenje vojaškega roka se sme vojaku na njegovo prošnjo in na prošnjo pristojne republiške športne organizacije prekiniti tudi zaradi priprav ali udeležbe v sestavi reprezentance na svetovnem ali evropskem tekmovanju ali na olimpijskih igrah, če dopusta za udeležbo na športnih tekmovanjih ni dobil po predpisih, ki urejajo službo v oboroženih silah.

Vojaški obveznik, ki mu je bilo prekinjeno služenje vojaškega roka po tem zakonu, se pokliče na doslužitev preostalega dela vojaškega roka, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih mu je bilo prekinjeno služenje vojaškega roka, vendar najkasneje do konca koledarskega leta. v katerem dopolni 27 let. Vojaški obveznik, ki mu je bilo prekinjeno služenje vojaškega roka po tem zakonu, se ne pošlje na doslužitev vojaškega roka, če mu je do izteka vojaškega roka ostalo manj kot petnajst dni.

V vojaški rok se ne šteje čas:

1.      ki ga prebije vojak na zdravljenju ali bolezenskem dopustu zaradi poškodbe ali druge onesposobitve, povzročene z namenom, da bi se izmaknil vojaški službi ali da bi bil razporejen na lažjo dolžnost, če je to ugotovljeno s pravnomočno sodbo sodišča;

2.      ki ga prebije vojak izven enote ali zavoda, iz katere se je samovoljno odstranil ali pobegnil, če je to trajalo nepretrgoma najmanj 24 ur;

3.      ki ga prebije vojak v priporu, ki mu je bil odrejen v kazenskem postopku, če mu je ta čas s pravnomočno sodbo vštet v kazen zaradi storjenega kaznivega dejanja.

Vojaški obveznik, ki odsluži vojaški rok, se odpusti s služenja vojaškega roka in postane vojak v rezervi oziroma pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo službo v oboroženih silah, rezervni podčastnik ali rezervni častnik.

Republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, izda podrobnejše predpise o času in načinu pošiljanja nabornikov na služenje vojaškega roka, o odložitvi in prekinitvi služenja vojaškega roka, o odpustitvi vojakov s služenja vojaškega roka, ter o stažiranju vojaških obveznikov, ki so uspešno končali študij obramboslovja, v enotah in zavodih oboroženih sil.

Nabornik, ki nasprotuje uporabi orožja v vseh okoliščinah, lahko uveljavlja ugovor vesti vojaški dolžnosti in vojaški rok služi brez orožja ali opravi nadomestno civilno službo. Nabornik lahko ugovor vesti vojaški službi uveljavlja zaradi religioznih, filozofskih ali humanitarnih razlogov. Razloge, zaradi katerih nabornik uveljavlja ugovor vesti, mora potrjevati splošni način življenja in ravnanja nabornika.

Civilno službo na način, ki je določen s tem zakonom, lahko opravi na lastno željo tudi državljan, ki je ocenjen kot nesposoben za vojaško službo.

Služenje vojaškega roka brez orožja opravijo naborniki v vojaških enotah in ustanovah na dolžnostih, katerih opravljanje ni povezano z nošenjem in uporabo orožja. Predpisi o pravicah in dolžnostih ter odgovornosti vojakov med služenjem vojaškega roka veljajo tudi za vojake, ki služijo vojaški rok v skladu s prejšnjim odstavkom. Vojaku, ki služi vojaški rok brez orožja, se ob odpustu s služenja vojaškega roka vpiše v vojaško knjižico. da ni usposobljen za ravnanje z orožjem. Vojaške enote in zavode ter dolžnosti iz prvega odstavka tega člena določi republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve.

Civilna služba kot nadomestilo vojaškemu roku se izvršuje v zdravstvenih, socialnih, splošno reševalnih organizacijah, v organizacijah za rehabilitacijo invalidov ter drugih organizacijah, ki opravljajo dejavnost, ki je javnega pomena. Te organizacije določi republiški upravni organ, pristojen za upravo, po njihovem predhodnem soglasju. Organizacija, v kateri se izvaja civilna služba, mora praviloma zagotoviti za državljana, ki opravlja to službo, možnost nastanitve, prehrane ter druge pogoje. Določiti mora tudi odgovorno osebo, ki organizira in nadzoruje delo državljana, ki opravlja civilno službo. Državljan, ki opravlja civilno službo, je dolžan opravljati delo v organizaciji, v katero je napoten, v skladu s tem zakonom ter predpisi in akti, ki veljajo za delavce v tej organizaciji. Državljan in njegovi družinski člani so med opravljanjem civilne službe glede pravic iz zdravstvenega in socialnega varstva izenačeni z vojaki, ki služijo vojaški rok v vojaških enotah in zavodih. Pravico ima tudi do brezplačne nastanitve in prehrane oziroma do pokritja stroškov prehrane, prevoza na delo in izplačil za osebne potrebe v višini, kot pripada vojakom med služenjem vojaškega roka. Civilna služba je glede vštevanja v delovno dobo izenačena z vojaškim rokom. Državljan med opravljanjem civilne službe ne more skleniti delovnega razmerja niti opravljati z osebnim delom pridobitne dejavnosti.

Nabornik, ki želi uveljavljati ugovor vesti vojaški dolžnosti zaradi razlogov, določenih s tem zakonom, ob pozivu pristojnega organa na nabor, vloži prošnjo pri upravnem organu občine, pristojnem za obrambne zadeve, ki ga vodi v vojaški evidenci. V prošnji iz prejšnjega odstavka mora nabornik navesti razloge, zaradi katerih prosi za priznanje pravice ugovora vesti. V prošnji mora prosilec navesti, ali želi vojaški rok služiti brez orožja ali opravljati nadomestno civilno službo. Prošnjo iz prvega odstavka mora nabornik vložiti najkasneje v petnajstih dneh po prejemu poziva na nabor.

O priznanju pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti odločajo za območje več občin komisije, ki jih imenuje republiški upravni organ, pristojen za upravo. V komisijo iz prejšnjega odstavka se imenujejo med drugim socialni delavec, psiholog, zdravnik ter predstavniki upravnih organov, pristojnih za notranje zadeve, za obrambne zadeve ter za zaščito in reševanje. Predsednik komisije ne more biti predstavnik upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve. Člani komisije imajo namestnike. Komisija v postopku obravnave prošnje nabornika za priznanje ugovora vesti preveri vse navedbe nabornika, po potrebi zbere tudi ustrezna dokazila in opravi razgovor s prosilcem. Komisija mora o prošnji nabornika odločiti v šestih mesecih od dneva, ko je bila prošnja vložena. Zoper odločitev komisije lahko nabornik vloži pritožbo v petnajstih dneh od dneva, ko je prejel odločitev komisije. V času obravnave prošnje vse obveznosti nabornika v zvezi z vojaško dolžnostjo mirujejo.

O pritožbah zoper odločbe komisij iz prejšnjega člena odloča komisija, ki jo imenuje Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije. Komisijo sestavljajo poleg zdravnika in psihologa predstavniki republiških upravnih organov, pristojnih za pravosodje, upravo, zdravstveno in socialno varstvo, notranje zadeve, obrambo, zaščito in reševanje, znanstvenih ali strokovnih organizacij ter neodvisnih organizacij, ki se ukvarjajo s kulturo miru in nenasilja. Člani komisije imajo namestnike.

Državljana, ki mu je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti in ki se je opredelil za civilno službo, napoti na opravljanje civilne službe upravni organ občine, pristojen za obrambne zadeve, ki ga vodi v vojaški evidenci. Predlog za napotitev na civilno službo da komisija, ki je odločila o priznanju ugovora vesti vojaški dolžnosti. Civilna služba se opravlja na območju Republike Slovenije. Pred napotitvijo na opravljanje civilne službe se mora ugotoviti zdravstvena sposobnost državljana za dela, ki jih bo opravljal med civilno službo. Državljan med civilno službo nima pravice do stavke.

Šteje se, da se je državljan odpovedal pravici do opravljanja civilne službe, če se brez opravičenega razloga v določenem roku ne zglasi v podjetju ali organizaciji, v katero je napoten na civilno službo. Državljan, ki odkloni opravljanje civilne službe ali služenje vojaškega roka brez orožja ali se temu očitno izmika, se obravnava kot vojaški obveznik, ki odklanja ali se izmika služenju vojaškega roka. Zoper državljana, ki huje krši disciplino v organizaciji, v kateri opravlja civilno službo, na način, ki je v očitnem nasprotju z razlogi, zaradi katerih mu je priznana pravica do ugovora vesti vojaški dolžnosti, lahko republiški upravni organ, pristojen za upravo, uvede ponovno preverjanje izpolnjevanja pogojev za civilno službo. Preverjanje se uvede na predlog organizacije, v kateri državljan opravlja civilno službo, ter po postopku, ki je določen za priznavanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti. Preverjanje opravi komisija, ki je odločila o ugovoru vesti vojaški dolžnosti. Državljanu, za katerega se ugotovi v skladu s prejšnjim odstavkom, da ne izpolnjuje več pogojev za civilno službo, se civilna služba prekine in nabornika pošlje na dosluženje vojaškega roka, če ima do izteka civilne službe še več kot petnajst dni. Državljan se pravici do opravljanja civilne službe lahko odpove, če mu je do izteka civilne službe ostalo najmanj tri mesece. Določbe tega zakona o času pošiljanja na služenje vojaškega roka, odlaganju, prekinitvi ter doslužitvi vojaškega roka se primerno uporabljajo tudi za izvajanje civilne službe.

Državljan, ki opravi civilno službo, se mora v petnajstih dneh po izteku civilne službe zglasiti pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve, ki mu v vojaško knjižico vpiše, da je opravil civilno službo in ga izbriše iz vojaške evidence. Državljan iz prejšnjega odstavka se razporedi v skladu s predpisi na opravljanje dolžnosti v civilno zaščito ali na druge dolžnosti v obrambi in zaščiti. Ne more pa biti razporejen v rezervni sestav oboroženih sil, organov za notranje zadeve ter na druge dolžnosti, ki so povezane z nošenjem ali uporabo orožja. Državljan, ki je uveljavil pravico do ugovora vesti, trajno ne more pridobiti dovoljenja za nošenje in posest orožja niti opravljati pridobitne dejavnosti, ki je povezana z orožjem.

Nadzor nad izvajanje civilne službe iz 41., 45. in 46. člena tega zakona opravlja republiški upravni organ, pristojen za upravo. Pri opravljanju nadzora iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo v državni upravi. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije izda natančnejše predpise o načinu izvajanja civilne službe.

Dolžnost služiti v rezervnem sestavu oboroženih sil velja za vojaške obveznike:

-        ki so odslužili vojaški rok;

-        ki so po tem zakonu drugače uredili obveznost služenja vojaškega roka, razen za državljane, ki so opravili civilno službo. V rezervnem sestavu oboroženih sil lahko sodelujejo tudi ženske na podlagi njihovega soglasja, če so usposobljene za opravljanje strokovnih in tehničnih del, ki jih določi republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve. Dolžnost služiti v rezervnem sestavu nastane za moške od dneva odpustitve s služenja vojaškega roka oziroma od dneva, ko so dolžnost služiti vojaški rok uredili drugače in traja do konca koledarskega leta, v katerem vojaški obvezniki dopolnijo 50 let oziroma 60 let starosti, če so rezervni častniki. Ženske lahko sodelujejo v rezervnem sestavu v skladu s prejšnjim odstavkom v starosti od 19 do 40 let. Dolžnost služiti v rezervnem sestavu organov za notranje zadeve velja za vojaške obveznike, ki so razporejeni v rezervni sestav teh organov. Ob neposredni vojni nevarnosti in v vojnem stanju lahko Predsedstvo Republike Slovenije podaljša dolžnost služiti v rezervnem sestavu do 10 let.

Vojaškim obveznikom v rezervnem sestavu upravni organ občine, pristojen za obrambne zadeve, glede na potrebe po popolnitvi oboroženih sil, določi in sporoči vojni razpored v vojaških enotah oziroma vojaških zavodih ter drugih enotah, ki se popolnjujejo z vojaškimi obvezniki. Vojaški obvezniki v rezervnem sestavu, ki so se med vojaškim rokom usposabljali v organih za notranje zadeve, se praviloma razporedijo v rezervni sestav teh organov, če izpolnjujejo predpisane pogoje. Vojaškemu obvezniku v rezervnem sestavu, ki mu je določen vojni razpored, se lahko da osebna in druga vojaška oprema.

Dolžnost služiti v rezervnem sestavu oboroženih sil se izvršuje z udeležbo obveznikov na vojaških vajah, tečajih in drugih oblikah vojaškega usposabljanja (v nadaljnem besedilu: vojaške vaje) ter z izvrševanjem drugih dolžnosti, predpisanih s tem zakonom. Ob neposredni vojni nevarnosti, v vojni ali drugi nevarnosti za državo pa to dolžnost vojaški obveznik izvršuje z vstopom v oborožene sile in opravljanjem vojaške službe. Vojaške vaje lahko trajajo skupno za vojake v rezervi, rezervne podčastnike in rezervne vojaške uslužbence do pet mesecev ter za rezervne častnike do deset mesecev. Polovico skupnega trajanja vojaških vaj se praviloma opravi v prvih 10 letih po odslužitvi vojaškega roka. Vojaški obveznik je lahko v enem letu poklican na vojaške vaje največ do dveh mesecev. Na vojaške vaje se ne kliče vojaški obveznik samohranilec, če ima otroka, ki še ni star 15 let. Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izvrševanje dolžnosti služenja v rezervnem sestavu organov za notranje zadeve. V izrednih razmerah ali v neposredni vojni nevarnosti lahko Predsedstvo Republike Slovenije odredi, da se takoj po odslužitvi vojaškega roka pridržijo na vojaških vajah tudi ti vojaški obvezniki.

Vojaške vaje se praviloma organizirajo in izvajajo v vojaških enotah oziroma vojaških zavodih ter v organih za notranje zadeve za vojaške obveznike, ki so razporejeni v te organe. Vojaške vaje. ki trajajo do 24 ur, se praviloma organizirajo in izvajajo izven delovnega časa. med dnevnim ali tedenskim počitkom oseb v rezervnem sestavu. Vaje vojaških obveznikov v rezervnem sestavu, ki imajo vojni razpored izven oboroženih sil oziroma organov za notranje zadeve, se štejejo po tem zakonu za vojaške vaje, če se jih obvezniki udeležijo na dolžnostih, na katere so razporejeni, na poziv upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve. Rezervnim častnikom, rezervnim podčastnikom in rezervnim vojaškim uslužbencem se prizna za vojaške vaje tudi udeležba na tečajih in drugih oblikah vojaškega strokovnega usposabljanja, ki se izvaja v organizaciji zveze rezervnih vojaških starešin ter drugih organizacijah, če je usposabljanje organizirano v skladu z zakonom. Osem ur udeležbe na vojaškostrokovnem usposabljanju se šteje za en dan vojaških vaj. Vojaško strokovno usposabljanje iz prejšnjega odstavka je obvezno za vse rezervne starešine, ki nimajo vojnega razporeda v oboroženih silah oziroma organih za notranje zadeve.

Vojaškemu obvezniku v rezervnem sestavu se na njegovo prošnjo odložijo vojaške vaje iz naslednjih razlogov:

1.      če je bolan, do naslednjega vpoklica po okrevanju;

2.      če je iz njegovega gospodinjstva istočasno poklicanih na vojaške vaje dvoje ali več članov ali so nekateri od njih že na vojaških vajah ali služijo vojaški rok, dokler se član oziroma druga polovica članov gospodinjstva ne vrne z vojaških vaj oziroma s služenja vojaškega roka;

3.      če ima v času vojaških vaj status študenta dokler traja takšen razlog, vendar najdlje za eno leto;

4.      če bi zaradi smrti ali hude bolezni v gospodinjstvu oziroma zaradi naravne ali druge hude nesreče zašlo gospodinjstvo v težak položaj, če bi obveznik odšel na vojaške vaje, dokler traja takšno stanje v gospodinjstvu, vendar najdlje za eno leto;

5.      če je bil tik pred odhodom ali med odhodom na vojaške vaje v gospodinjstvu ali v družini smrtni primer, do naslednjega vpoklica na vojaške vaje;

6.      če tik pred odhodom ali med odhodom na vojaške vaje pričakuje rojstvo otroka, pa bi zašla njegova družina v težak položaj, če bi obveznik odšel na vojaške vaje, do naslednjega vpoklica na vojaške vaje;

7.      če koristi dopust za varstvo in nego otroka. Zdravstveno sposobnost za vojaško službo iz 1. točke prejšnega odstavka ugotavljajo zdravstvene organizacije in zdravstveni delavci, pooblaščeni za zdravniške preglede in druge preglede ter preiskave nabornikov. Določba 3. točke prvega odstavka se ne uporablja za vojaške vaje do 24 ur, ki se organizirajo v času tedenskega počitka.

Vojaške vaje se lahko izjemoma odložijo tudi zaradi neodložljivih službenih potreb, če to zahteva pristojni državni organ, podjetje, zavod ali druga organizacija oziroma delodajalec, pri katerem je zaposlen vojaški obveznik v rezervnem sestavu, dokler je takšna potreba, vendar najdlje do naslednjega vpoklica. Vojaške vaje se po tej določbi lahko odložijo tudi na zahtevo športne organizacije zaradi priprav ali udeležbe obveznika na evropskih in svetovnih tekmovanjih ali olimpijskih igrah. Vojaške vaje se lahko kmetu in drugemu obvezniku, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom, izjemoma odložijo zaradi neodložljivih del, če nima zaposlenih delavcev in če v njegovem gospodinjstvu ni drugega pridobitno zmožnega člana oziroma člana, ki je ta dela sposoben opraviti, dokler je takšna potreba, vendar najdlje do naslednjega vpoklica. Prošnjo za odložitev vojaških vaj je treba vložiti pri upravnem organu občine, pristojnem za obrambne zadeve, v osmih dneh po prejemu poziva na vojaške vaje. Kdor prosi za odložitev vojaških vaj zaradi razlogov iz 1., 4. in 5. točke prvega odstavka 53. člena, mora prošnjo vložiti takoj, ko nastane razlog za odložitev.

Vojaške obveznike, ki so razporejeni v rezervni sestav organov za notranje zadeve, kličejo na vojaške vaje ter odločajo o njihovih prošnjah za odlaganje vaj ter drugih vprašanjih v zvezi z dolžnostjo služenja v rezervnem sestavu v skladu s tem zakonom organi za notranje zadeve, ki jih določi republiški upravni organ, pristojen za notranje zadeve. Republiški upravni organ, pristojen za notranje zadeve, predpisuje tudi programe za usposabljanje ter način vpoklica rezervnega sestava organov za notranje zadeve.

Vojaški obveznik v rezervnem sestavu, pri katerem je prišlo v zdravstvenem stanju do spremembe, ki vpliva na njegovo sposobnost za vojaško službo, je lahko na lastno prošnjo ali na poziv upravnega organa občine, pristojnega za obrambne zadeve, ali vojaškega organa poslan na zdravniški pregled, da se oceni njegovo sposobnost za vojaško službo. Sposobnost za vojaško službo obveznika iz prejšnjega odstavka ocenjuje pristojna naborna komisija v skladu z določbami tega zakona o ocenjevanju zdravstvene sposobnosti nabornikov za vojaško službo.

Republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, izda natančnejše predpise o vpoklicu oseb v rezervnem sestavu na vojaške vaje in odložitvi vojaških vaj o organiziranju vojaško strokovnega usposabljanja rezervnih starešin v organizacijah zveze rezervnih vojaških starešin in drugih organizacijah, o načinu določanja vojnega razporeda vojaškim obveznikom in o izdajanju osebne vojaške opreme vojaškim obveznikom ter o njenem hranjenju, koriščenju, vzdrževanju in vračanju.

Nabornik, ki namerava potovati v tujino, da bi tam začasno prebival dalj kot tri mesece ali da bi tam stalno prebival, si mora preskrbeti dovoljenje upravnega organa občine, pristojnega za obrambne zadeve. Organ iz prejšnjega odstavka naborniku ne sme dovoliti potovanja in začasnega bivanja v tujini, če je naborniku vročen poziv za vojaško službo in ne z rokom, ki bi veljal dlje kot do konca meseca septembra v letu, v katerem nabornik dopolni 27 let. Dovoljenje za potovanje za stalno bivanje v tujini se izda naborniku, ki odhaja v tujino, da bi tam stalno živel. Naborniku, ki prebiva v tujini, se lahko izda dovoljenje za začasno ali stalno bivanje v tujini oziroma za podaljšanje bivanja v tujini pod pogoji, predpisanimi v drugem odstavku tega člena. Dovoljenje se izda iz opravičenih razlogov (zaposlitev, šolanje, zdravljenje, reševanje neodložljivih družinskih vprašanj in drugi podobni razlogi), če bi nabornik ali njegovi družinski člani zaradi neizdanega dovoljenja zašli v težak materialni ali drug neugoden položaj.

Dovoljenje za bivanje oziroma za podaljšanje bivanja v tujini po četrtem odstavku 58. člena tega zakona izda naborniku, ki prebiva v tujini, diplomatsko oziroma konzularno predstavništvo (v nadaljnjem besedilu: diplomatsko predstavništvo), pri katerem je v vojaški evidenci. Dovoljenje za bivanje oziroma za podaljšanje bivanja v tujini z veljavnostjo dlje kot do konca septembra koledarskega leta, v katerem nabornik dopolni 27 let, sme izdati diplomatsko predstavništvo samo po poprejšnjem soglasju republiškega upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve. Diplomatsko predstavništvo mora v enem mesecu po izdaji dovoljenja iz prejšnjega odstavka obvestiti upravni organ občine, pristojen za obrambne zadeve, o vsakem naborniku, ki mu je izdalo dovoljenje za bivanje oziroma za podaljšanje bivanja v tujini, in za koliko časa mu je to bivanje dovoljeno oziroma podaljšano.

Vojaški obveznik v rezervnem sestavu sme potovati v tujino in tam začasno ali stalno bivati, razen, če mu je bil vročen poziv za vojaško službo. Skupščina Republike Slovenije lahko v izrednih razmerah ali v neposredni vojni nevarnosti začasno omeji potovanje v tujino vojaškim obveznikom določenih letnikov, na določenih položajih v vojnem sestavu oboroženih sil ali z določenimi vojaško evidenčnimi dolžnostmi posebnega pomena za popolnitev oboroženih sil. Če obstaja katerikoli razlog iz prvega in drugega odstavka tega člena, se po predpisih, ki urejajo izdajanje potnih listin, šteje, da interesi obrambe države zahtevajo, da se osebi v rezervnem sestavu ne izda potna listina oziroma ne podaljša rok njene veljavnosti ali ne izda vizum oziroma da se potna listina odvzame ali vizum razveljavi.

Nabornik ali vojaški obveznik v rezervnem sestavu, ki odpotuje v tujino na stalno ali začasno bivanje dlje kot za eno leto, se mora priglasiti diplomatskemu predstavništvu zaradi vpisa v vojaško evidenco v petnajstih dneh po prihodu v tujino. Nabornik, ki stalno ali začasno biva v tujini v letu, v katerem dopolni 17 let, se mora v tem koledarskem letu priglasiti diplomatskemu predstavništvu zaradi vpisa v vojaško evidenco. Diplomatsko predstavništvo mora v enem mesecu po vpisu nabornika v vojaško evidenco iz drugega odstavka tega člena obvestiti o tem republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve. Nabornik, ki začasno biva v tujini, se mora vrniti do poteka roka, ki mu je dovoljen za začasno bivanje v tujini. V petnajstih dneh po prihodu se mora priglasiti upravnemu organu občine, pristojnem za obrambne zadeve, zaradi nabora oziroma napotitve na služenje vojaškega roka.

Potovanje v tujino in bivanje v tujini vojakov in vojaških obveznikov v rezervni sestavi, dokler opravljajo vojaško službo, urejajo predpisi, ki urejajo službo v oboroženih silah.

Odločbo v zvezi z izvrševanjem vojaške dolžnosti izda upravni organ občine, pristojen za obrambne zadeve, če s tem zakonom ni drugače določeno. Predstojnik organizacijske enote republiškega upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve v pokrajini, izda odločbo v zvezi z ureditvijo dolžnosti služenja vojaškega roka za vojaka iz vojaške enote oziroma vojaškega zavoda, podrejenega pokrajinskemu štabu ali območnim štabom za teritorialno obrambo na območju pokrajine. Pritožba zoper odločbo, izdano v zvezi z izvrševanjem vojaške dolžnosti, ne zadrži izvršitve odločbe, razen če ta zakon ne določa drugače. O pritožbi zoper odločbo organa iz prvega in drugega odstavka tega člena, naborne komisije ali diplomatskega predstavništva, odloča republiški upravni organ, pristojen za obrambne zadeve. Za odločbe in druge sklepe, potrdila in druge akte, za prošnje, pritožbe in druge vloge ter za priloge teh aktov oziroma vlog v zvezi z izvrševanjem vojaške dolžnosti se ne plačujejo takse.

Vojaški obveznik, ki ga pristojni organ pokliče v zvezi z izvrševanjem vojaške dolžnosti, se mora priglasiti določenemu organu v kraju in v času, ki sta navedena v posamičnem ali splošnem pozivu, in vzeti s seboj stvari ter listine, ki so določene v pozivu. Posamični poziv, razen poziva za mobilizacijo ali za poskusno mobilizacijo, se pošlje vojaškemu obvezniku najpozneje 30 dni pred dnem, ki je določen za začetek obveznosti, zaradi katere je poklican. Posamičen poziv se lahko izjemoma pošlje vojaškemu obvezniku v krajšem roku tudi, če je to potrebno zaradi zagotavljanja bojne pripravljenosti oboroženih sil.

Vojaški obveznik, ki je poklican v zvezi z izvrševanjem vojaške dolžnosti, ima pravico do povračila stroškov za prevoz z javnimi prometnimi sredstvi, za nastanitev in hrano. Višino povračil določi republiški upravni organ, pristojen za finance. Vojaškemu obvezniku, ki je v delovnem razmerju, pripada med izvrševanjem vojaških dolžnosti nadomestilo v višini osebnega dohodka, ki bi ga prejel, če bi delal. Vojaškemu obvezniku, ki prejema pokojnino ali denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, pripada pokojnina oziroma denarno nadomestilo tudi med izvrševanjem vojaških dolžnosti. Vojaškemu obvezniku, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom, pripada med izvrševanjem vojaških dolžnosti denarno nadomestilo izgubljenega zaslužka, katerega višino določa Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije. Pravice iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka pripadajo vojaškemu obvezniku med izvajanjem naborne dolžnosti in dolžnosti služenja v rezervnem sestavu. Obveznik, ki ni zaposlen in ki ne dobiva denarnega nadomestila zaradi začasne brezposelnosti oziroma ne pridobiva dohodka na kakšen drug način, ima med izvajanjem vojaških dolžnosti pravico do denarnega nadomestila v višini, ki ga določi Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije.

Z denarno kaznijo najmanj 4.000 dinarjev se kaznuje za prekršek vojaški obveznik:

1.      če na posamičen ali splošen poziv pristojnega organa brez opravičenega razloga ne pride ob določeni uri na določen kraj zaradi vpisa v vojaško evidenco, na zdravniški ali drug pregled oziroma preiskavo, na nabor, na vojaške vaje ali drugo obliko vojaškega usposabljanja, ki se šteje za vojaške vaje ali na kakšno drugo vojaško obveznost, na katero je klican s posamičnim ali splošnim pozivom pristojnega organa (peti in šesti odstavek 7. člena, prvi odstavek 12. člena, prvi in peti odstavek 51. člena, tretji odstavek 52. člena, prvi odstavek 64. člena);

2.      če potem, ko se je odzval pozivu, samovoljno predčasno zapusti zdravniški ali drug pregled oziroma preiskavo, nabor ali vojaške vaje oziroma drugo obliko vojaškega usposabljanja, ki se šteje za vojaške vaje (prvi odstavek 12. člena, prvi in peti odstavek 51. člena, tretji odstavek 52. člena);

3.      če odpotuje v tujino ali ostane v tujini brez dovoljenja pristojnega organa (prvi in četrti odstavek 58. člena);

4.      če odpotuje v tujino v nasprotju s 60. členom tega zakona.

5.      če se ne priglasi diplomatskemu predstavništvu zaradi vpisa v vojaško evidenco v skladu s prvim in drugim odstavkom 61. člena tega zakona.

Z denarno kaznijo najmanj 2.000 dinarjev se kaznuje za prekršek vojaški obveznik:

1.      če v predpisanem roku ne prijavi pristojnemu organu nastalih sprememb iz 10. člena;

2.      če odnese vojaško knjižico iz države, jo uniči ali odsvoji (peti odstavek 11. člena);

3.      če se po opravljeni civilni službi ne zglasi pri pristojnemu organu v skladu s prvim odstavkom 47. člena tega zakona;

4.      če ne pride k sporočitvi vojnega razporeda ali če noče sprejeti, oziroma vrniti ali če ne hrani oziroma vzdržuje v skladu s predpisi osebne in druge vojaške opreme ali je ne prinese s seboj, kadar je to določeno s pozivom pristojnega organa (50. člen, prvi odstavek 64. člena);

5.      če ne pride na kakšno drugo obliko vojaškega usposabljanja, ki se šteje za vojaške vaje (tretji odstavek 52. člena);

6.      če se ne priglasi pristojnemu organu v skladu s četrtim odstavkom 61. člena tega zakona.

Z denarno kaznijo najmanj 4.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik:

1.      če med opravljanjem civilne službe sklene delovno razmerje ali opravlja z osebnim delom pridobitno dejavnost (šesti odstavek 41. člena);

2.      če opravlja pridobitno dejavnost, ki je povezana z orožjem, čeprav je uveljavil pravico do ugovora vesti (tretji odstavek 47. člena).

Z denarno kaznijo najmanj 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:

1.      če na zahtevo pristojnega organa ne da podatkov o zdravstvenem stanju in o posebnih znanjih vojaških obveznikov za ocenitev njihove sposobnosti za vojaško službo in določitev rodu, službe ali dolžnosti v oboroženih silah (prvi odstavek 9. člena);

2.      če ne zagotovi možnosti nastanitve, prehrane in drugih pogojev za delo državljanov, ki opravljajo civilno službo oziroma, če ne določi odgovorne osebe za organiziranje in nadzor dela oziroma. Če ne nadzoruje dela državljanov, ki opravljajo civilno službo (drugi odstavek 41. člena). Z denarno kaznijo najmanj 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo najmanj 4.000 se kaznuje za prekršek odgovorna oseba državnega organa:

1.      če na zahtevo pristojnega organa ne da podatkov o zdravstvenem stanju in o posebnih znanjih vojaških obveznikov za ocenitev njihove sposobnosti za vojaško službo in določitev rodu, službe ali dolžnosti v oboroženih silah (prvi odstavek 9. člena);

2.      če pristojnemu organu ne sporoči v predpisanem roku spremembe osebnih podatkov ali stanj vojaških obveznikov, do katerih je prišlo zaradi odločitve državnega organa (drugi odstavek 9. člena).

Ta zakon se uporablja za vse osebe iz 1. člena ter druge osebe, ki so na dan uveljavitve tega zakona vpisane v vojaško evidenco na območju Republike Slovenije.

Vojaški obvezniki, ki so na dan uveljavitve tega zakona na služenju vojaškega roka v JLA, ga služijo po predpisih, ki so veljali do tega dne, razen če niso predčasno odpuščeni iz JLA. Vojaški obveznik iz prejšnjega odstavka, ki ni odslužil vojaškega roka v trajanju, določenem s tem zakonom, se pošlje na doslužitev vojaškega roka po tem zakonu.

Vojaški obvezniki, ki jim je bilo služenje vojaškega roka odloženo zaradi študija na podlagi 8. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XCVI in XCVII k ustavi Republike Slovenije na področju ljudske obrambe (Ur.list RS, št. 35/90 in 10/91), se na služenje vojaškega roka napotijo v skladu s tem ustavnim zakonom.

Naborniki, ki so v skladu s tem zakonom izbrani za vojaško policijo v teritorialni obrambi, opravijo temeljno usposabljanje v organih za notranje zadeve pod pogoji in na način, določen za usposabljanje v teh organih med vojaškim rokom. Po opravljenem temeljnem usposabljanju se vojaški obvezniki razporedijo v teritorialno obrambo. Temeljno usposabljanje za vojaško policijo se v skladu s prejšnjim odstavkom izvaja v organih za notranje zadeve najdalj dve leti po uveljavitvi tega zakona.

Dokler ne bo z ustavnim zakonom drugače določeno, se za vprašanja, urejena v tretjem odstavku 17. člena, prvem odstavku 21. člena, prvem in drugem odstavku 22. člena, drugem in tretjem odstavku 25. člena, petem odstavku 27. člena, 30. členu, 37. členu, šestem odstavku 51. člena, 57. členu, 59. členu, četrtem odstavku 63. člena ter petem odstavku 65. člena tega zakona, uporabljajo neposredno določbe zakona o vojaški obveznosti (Ur. list SFRJ št. 64/85 in 26/89) in na njegovi podlagi izdani zvezni izvršilni predpisi. Ne glede na prejšnji odstavek izdajo pristojni organi Republike Slovenije s tem zakonom določene izvršilne predpise v zvezi s služenjem vojaškega roka v teritorialni obrambi, usposabljanjem med vojaškim rokom v organih za notranje zadeve ter usposabljanjem rezervnega sestava.

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 200-11/90-3/3 Ljubljana, dne 18. aprila 1991. Skupščina Republike Slovenije Predsednik dr. France Bučar l. r.