46. člen ZVojD
Državljan se pravici do ugovora vesti lahko odpove. Šteje se, da se je državljan oziroma vojaški obveznik odpovedal pravici do ugovora vesti vojaški dolžnosti, če se na poziv upravnega organa, pristojnega za obrambne zadeve, brez opravičenega razloga ni javil na opravljanje civilne službe, služenje vojaškega roka brez orožja oziroma 30-dnevno usposabljanje za opravljanje nalog zaščite in reševanja, ali če je samovoljno zapustil opravljanje civilne službe ali služenje vojaškega roka brez orožja za več kot deset dni. O odpovedi pravici iz tega in prejšnjega odstavka izda komisija, ki je odločila o ugovoru vesti vojaški dolžnosti, ugotovitveno odločbo. Zoper državljana, ki huje krši disciplino v organizaciji, v kateri opravlja civilno službo, na način, ki je v očitnem nasprotju z razlogi, zaradi katerih mu je priznana pravica do ugovora vesti vojaški dolžnosti, lahko ministrstvo, pristojno za upravo, uvede ponovno preverjanje izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti. Preverjanje se uvede na predlog ministrstva, pristojnega za obrambo, inšpekcije, pristojne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ali organizacije, v kateri državljan opravlja civilno službo, ter po postopku, ki je določen za priznavanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti. Preverjanje opravi komisija, ki je odločila o ugovoru vesti vojaški dolžnosti. Državljan, ki se je odpovedal pravici do ugovora vesti oziroma za katerega se v skladu s prejšnjim odstavkom ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev za priznanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti, ponovno postane vojaški obveznik. Skladno z njegovim statusom se ga napoti na služenje vojaškega roka, oziroma se mu prekine civilna služba ter se ga napoti na služenje preostalega dela vojaškega roka ali nadaljuje s službo v rezervni sestavi. Državljan, ki odkloni opravljanje civilne službe ali služenje vojaškega roka brez orožja ali se temu očitno izmika, se obravnava kot vojaški obveznik, ki odklanja ali se izmika služenju vojaškega roka. Določbe četrtega in petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za izvajanje 30-dnevnega usposabljanja za zaščito in reševanje. Določbe tega zakona o času pošiljanja na služenje vojaškega roka, razen v primeru iz četrtega odstavka 27. člena tega zakona, odlaganju, prekinitvi, nadaljevanju služenja vojaškega roka ter o tem, kaj se ne šteje v vojaški rok, se smiselno uporabljajo tudi za izvajanje civilne službe. Državljan iz tega člena ne more ponovno uveljavljati pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti.
- VSRS Sodba I Ips 307/2003Vrhovno sodišče RS · 2003
Pri presoji, ali so podani pogoji za revizijo po ZPKri, ni mogoče izhajati iz sedanje ustavne in zakonske ureditve pravice do ugovora vesti, marveč iz ureditve tega vprašanja v času storitve dejanja in ocene, ali je bila ta taka, da je mogoče trditi, da izpodbijana sodba temelji na zakonu, ki je bil zaradi političnih, razrednih ali ideoloških razlogov zlorabljen oziroma uporabljen v nasprotju z načeli in pravili pravne države. Obvezno služenje vojaške dolžnosti samo po sebi ni v nasprotju z 9. členom EKČP. Z zahtevo za revizijo po ZPKri ni mogoče uveljavljati kršitev zakona, ki so po 1. odstavku 420. člena ZKP podlaga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, marveč je dopustna samo v tistih primerih, ko je bila določena oseba obsojena v skladu s takratno kazensko zakonodajo, vendar na podlagi kazenskega materialnega zakona, ki je bil zaradi političnih, razrednih ali ideoloških razlogov zlorabljen oziroma uporabljen v nasprotju z načeli in pravili pravne države. Pogoji za pridobitev statusa političnega zapornika se ne prekrivajo v celoti s pogoji za vložitev revizije zoper kazensko obsodilno sodbo, saj gre za vsebinsko različna postopka, z razl
- VSRS Sodba U 212/94Vrhovno sodišče RS · 1996
Sodišče ne more rešiti upravnega spora, če v postopku ni bilo ugotovljeno pravno pomembno dejstvo, način hujše kršitve discipline v organizaciji, kjer je stranka opravljala civilno služenje vojaškega roka, ki je v očitnem nasprotju z razlogi, zaradi katerih mu je bila priznana pravica do ugovora vesti (2. odst. 46. čl. ZVojD).
- VSRS Sodba U 221/94-8Vrhovno sodišče RS · 1996
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če organ v postopku ne ugotovi vseh dejstev in okoliščin, ki jih določa 3. odst. 46. čl. ZVojD in so pomembne za odločitev. V tem primeru je taka okoliščina dejstvo, da je bila kršitev discipline v organizaciji, kjer se opravlja civilna služba, na način, ki je v očitnem nasprotju z razlogi, zaradi katerih je bila priznana pravica do civilne službe.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 4. 12. 2002 · trenutno
- 18. 10. 2002 – 3. 12. 2002
- 30. 12. 1995 – 17. 10. 2002
- 27. 4. 1991 – 29. 12. 1995
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 12. 2003Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Ips 307/2003Vrhovno sodišče RS · 11. 12. 2003
Pri presoji, ali so podani pogoji za revizijo po ZPKri, ni mogoče izhajati iz sedanje ustavne in zakonske ureditve pravice do ugovora vesti, marveč iz ureditve tega vprašanja v času storitve dejanja in ocene, ali je bila ta taka, da je mogoče trditi, da izpodbijana sodba temelji na zakonu, ki je bil zaradi političnih, razrednih ali ideoloških razlogov zlorabljen oziroma uporabljen v nasprotju z načeli in pravili pravne države. Obvezno služenje vojaške dolžnosti samo po sebi ni v nasprotju z 9. členom EKČP. Z zahtevo za revizijo po ZPKri ni mogoče uveljavljati kršitev zakona, ki so po 1. odstavku 420. člena ZKP podlaga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, marveč je dopustna samo v tistih primerih, ko je bila določena oseba obsojena v skladu s takratno kazensko zakonodajo, vendar na podlagi kazenskega materialnega zakona, ki je bil zaradi političnih, razrednih ali ideoloških razlogov zlorabljen oziroma uporabljen v nasprotju z načeli in pravili pravne države. Pogoji za pridobitev statusa političnega zapornika se ne prekrivajo v celoti s pogoji za vložitev revizije zoper kazensko obsodilno sodbo, saj gre za vsebinsko različna postopka, z razl
- VSRS Sodba U 212/94Vrhovno sodišče RS · 20. 3. 1996besedilo 1995–2002
Sodišče ne more rešiti upravnega spora, če v postopku ni bilo ugotovljeno pravno pomembno dejstvo, način hujše kršitve discipline v organizaciji, kjer je stranka opravljala civilno služenje vojaškega roka, ki je v očitnem nasprotju z razlogi, zaradi katerih mu je bila priznana pravica do ugovora vesti (2. odst. 46. čl. ZVojD).
- VSRS Sodba U 221/94-8Vrhovno sodišče RS · 20. 3. 1996besedilo 1995–2002
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če organ v postopku ne ugotovi vseh dejstev in okoliščin, ki jih določa 3. odst. 46. čl. ZVojD in so pomembne za odločitev. V tem primeru je taka okoliščina dejstvo, da je bila kršitev discipline v organizaciji, kjer se opravlja civilna služba, na način, ki je v očitnem nasprotju z razlogi, zaradi katerih je bila priznana pravica do civilne službe.