Zakon o zavodih (ZZ)

Ta zakon ureja statusna vprašanja zavodov. Zavodi so organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička.

Zavode lahko ustanovijo domače in tuje fizične in pravne osebe, če ni za posamezne dejavnosti ali za posamezne vrste zavodov z zakonom drugače določeno.

Za opravljanje javnih služb se ustanovijo javni zavodi. Javni zavodi se lahko ustanovijo tudi za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo. Javne zavode ustanovijo republika, občine, mesto in druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe. Samoupravna narodnostna skupnost ima pravico soustanoviti ali tudi sama ustanoviti javni zavod, ki opravlja dejavnost, pomembno za uresničevanje pravic narodnosti. Soustanovitelji javnega zavoda so lahko tudi druge pravne in fizične osebe.

Zavodi so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata zakon in akt o ustanovitvi. Javni zavod je pravna oseba, če ni z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta drugače določeno. Če so javnemu zavodu, ki ni pravna oseba, z aktom o ustanovitvi dana določena pooblastila v pravnem prometu, izvršuje ta pooblastila v imenu in za račun ustanovitelja.

Delovna razmerja, udeležba delavcev pri upravljanju in uresničevanje sindikalnih pravic delavcev v zavodih se urejajo v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.

Določbe tega zakona se uporabljajo, če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena. Določbe tega zakona se ne uporabljajo za zavode, ki se ustanovijo kot upravni organi ali upravne organizacije po predpisih o državni upravi.

Zavod se lahko ustanovi, če so zagotovljena sredstva za ustanovitev in začetek dela zavoda in če so izpolnjeni drugi z zakonom določeni pogoji.

Akt o ustanovitvi zavoda vsebuje:

-        ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja,

-        ime in sedež zavoda,

-        dejavnosti zavoda,

-        določbe o organih zavoda,

-        sredstva, ki so zavodu zagotovljena za ustanovitev in začetek dela,

-        vire, način in pogoje pridobivanja sredstev za delo zavoda,

-        način razpolaganja s presežkom prihodkov nad odhodki in način kritja primankljaja sredstev za delo zavoda,

-        pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu,

-        določbe o odgovornosti ustanovitelja za obveznosti zavoda,

-        medsebojne pravice in obveznosti ustanovitelja in zavoda,

-        druge določbe v skladu z zakonom.

Če zavod ustanovi več ustanoviteljev, se njihove medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti uredijo s pogodbo.

Če se javni zavod ustanovi z zakonom ali odlokom občine ali mesta, se vprašanja, ki niso urejena z zakonom oziroma odlokom, uredijo z aktom pristojnega organa.

Ko sprejme akt o ustanovitvi, imenuje ustanovitelj vršilca dolžnosti poslovodnega organa, ki je pooblaščen, da pod nadzorstvom ustanovitelja opravi priprave za začetek dela zavoda.

Z vpisom akta o ustanovitvi v sodni register pridobi zavod pravno sposobnost.

Ime zavoda vsebuje označbo, ki navaja na dejavnost, in sedež zavoda. Ime zavoda lahko vsebuje ime ustanovitelja. Ime zavoda sme vsebovati ime republike, občine ali mesta le z dovoljenjem pristojnega organa, če ustanovitelj zavoda ni republika, občina ali mesto. Ime zavoda lahko vsebuje ime zgodovinske ali druge umrle pomembne osebnosti. Za uvrstitev imena take osebnosti v ime zavoda je potrebna privolitev njenih zakonitih dedičev. Sestavni del imena je lahko tudi znak ali grafična oblika imena. Zavod ima lahko skrajšano ime.

Zavod sme pri svojem poslovanju uporabljati samo tisto ime. ki je vpisano v sodni register. V sodnem registru pri istem sodišču ne sme biti vpisano pod istim imenom dvoje ali več zavodov, ki opravljajo enako dejavnost. Če dvoje ali več zavodov, ki opravljajo enako dejavnost in imajo sedež na območju istega registrskega sodišča, priglasi za vpis v register enako ime, ima pravico do vpisa tega imena zavod, ki je prvi priglasil ime za vpis v sodni register.

Zavod ima pravico pred pristojnim sodiščem zahtevati varstvo imena zoper zavod ali podjetje, ki je vpisano v sodni register pri istem ali drugem sodišču pod enakim ali podobnim imenom. Zahteva za varstvo imena se lahko vloži v treh letih od dneva, ko je bilo ime zavoda oziroma podjetja, zoper katero se zahteva varstvo, vpisano v sodni register. Zavodu ali podjetju, zoper katerega se zahteva varstvo imena, sodišče prepove uporabljali ime, če spozna, da je zahteva upravičena. V primeru iz prejšnjega odstavka prisodi sodišče tožniku na njegovo zahtevo glede na okoliščine primerno odškodnino.

Sedež zavoda je kraj, v katerem zavod opravlja dejavnost. Če zavod opravlja dejavnost v več krajih, je sedež zavoda kraj, v katerem je sedež poslovodnega organa.

Zavod lahko spremeni ime in sedež le s soglasjem ustanovitelja.

Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti. Zavod lahko opravlja gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen.

Zavod ne sme začeti opravljati dejavnosti ali spremeniti pogojev za njeno opravljanje, dokler pristojni organ ni izdal odločbe, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti, pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji.

Zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost le s soglasjem ustanovitelja. Zavod lahko v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod ali podjetje s soglasjem ustanovitelja.

Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register.

Kot javne službe se opravljajo z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta na podlagi zakona določene dejavnosti, katerih trajno in nemoteno opravljanje zagotavlja v javnem interesu republika, občina ali mesto.

Javne službe opravljajo javni zavodi. Javno službo lahko opravlja tudi drug zavod na podlagi koncesije. Tak zavod ima glede opravljanja javne službe pravice, dolžnosti in odgovornosti javnega zavoda (v nadaljnjem besedilu: zavod s pravico javnosti).

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko da zavodu, ki ni ustanovljen kot javni zavod, če izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje.

Koncesija za opravljanje javne službe se lahko da z zakonom ali odlokom občine ali mesta ali z odločbo pristojnega organa v skladu z zakonom oziroma odlokom (akt o koncesiji).

Organ, ki daje koncesijo (koncedent), in zavod, ki se mu daje koncesija (koncesionar), skleneta pogodbo o koncesiji. S pogodbo o koncesiji se uredijo razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe med koncedentom in koncesionarjem ter določijo pogoji, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo, v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo. Koncedent lahko da koncesionarju v uporabo za opravljanje javne službe potrebne prostore in opremo.

Koncesija se lahko da za določen ali nedoločen čas. Koncesija preneha s potekom časa, za katerega je bila dana ali na podlagi odpovedi v roku, določenem z aktom o koncesiji. Koncedent lahko odvzame koncesijo, če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi in aktom o koncesiji ter s pogodbo o koncesiji.

Koncesija za opravljanje javne službe po določbah 25., 26 in 27. člena tega zakona se lahko da tudi podjetju, društvu, drugi organizaciji ali posamezniku, ki izpolnjuje za opravljanje javne službe predpisane pogoje.

Zavod upravlja svet ali drug kolegijski organ upravIjanja (v nadaljnjem besedilu: svet). Svet zavoda sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je zavod ustanovljen, ter predstavniki uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti. Sestava, način imenovanja oziroma izvolitve članov, trajanje mandata in pristojnosti sveta se določijo z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda.

Svet zavoda sprejema statut oziroma pravila in druge splošne akte zavoda, sprejema programe dela in razvoja zavoda ter spremlja njihovo izvrševanje, določa finančni načrt in sprejema zaključni račun zavoda, predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti, daje ustanovitelju in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih in opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene zadeve.

Poslovodni organ zavoda je direktor ali drug individualni organ (v nadaljnjem besedilu: direktor). Direktor organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Direktor vodi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavodu, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi glede na naravo dejavnosti in obseg dela na poslovodni funkciji določeno, da sta poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda ločeni.

Direktorja imenuje in razrešuje ustanovitelj, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi za to pooblaščen svet zavoda. Kadar je za imenovanje in razrešitev direktorja javnega zavoda pooblaščen svet zavoda, daje k imenovanju in razrešitvi soglasje ustanovitelj, če z zakonom ni drugače določeno. Če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela nista ločeni, imenuje in razrešuje direktorja svet zavoda s soglasjem ustanovitelja. Direktor zavoda s pravico javnosti se imenuje in razrešuje s soglasjem pristojnega organa republike, občine ali mesta, če je tako določeno z zakonom oziroma odlokom občine ali mesta.

Za direktorja zavoda je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, določene z zakonom in aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda. Mandat direktorja traja štiri leta, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova imenovana za direktorja.

Direktor zavoda se imenuje na podlagi javnega razpisa, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno.

Razpis za imenovanje direktorja se objavi v sredstvih javnega obveščanja. V razpisu se določijo pogoji, ki jih mora izpolnjevali kandidat, čas, za katerega bo imenovan, rok, do katerega se prejemajo prijave kandidatov in rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izbiri. Rok, do katerega se sprejemajo prijave kandidatov, ne sme biti krajši kot 8 dni, rok, v katerem se kandidati obvestijo o izbiri, pa ne daljši kot 30 dni od dneva objave razpisa.

Organ, ki je pristojen za imenovanje, mora v roku, določenem v razpisu, obvestiti vsakega prijavljenega kandidata o izbiri in ga poučiti, da ima pravico pregledati razpisno gradivo in v petnajstih dneh po prejemu obvestila zahtevati sodno varstvo pri pristojnem sodišču, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata ali da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev. Če imenuje direktorja organ republike, občine ali mesta, se zahteva za sodno varstvo vloži pri sodišču, pristojnem za upravne spore, ki odloči o zahtevi po postopku, določenem za te spore. V drugih primerih se zahteva za sodno varstvo vloži pri sodišču, pristojnem za delovne spore.

Če se na razpis nihče ni prijavil ali če nihče od prijavljenih kandidatov ni bil izbran, se razpis ponovi. Za čas do imenovanja direktorja na podlagi ponovljenega razpisa se imenuje vršilec dolžnosti direktorja, vendar najdlje za eno leto.

Direktor je lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je imenovan. Pristojni organ je dolžan razrešiti direktorja:

-        če direktor sam zahteva razrešitev,

-        če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,

-        če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi,

-        če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda. Pristojni organ mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.

Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo, če meni, da je bil kršen za razrešitev določeni postopek in da je ta kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev ali da niso podani razlogi za razrešitev, določeni v drugem odstavku 38. člena tega zakona. Zahteva za sodno varstvo se vloži v petnajstih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi pri pristojnem sodišču iz drugega odstavka 36. člena tega zakona.

Strokovno delo zavoda vodi strokovni vodja, če je tako določeno z zakonom ali aktom o ustanovitvi. Pravice, dolžnosti in odgovornosti strokovnega vodje se določijo s statutom ali pravili zavoda v skladu z zakonom oziroma aktom o ustanovitvi.

Strokovnega vodjo imenuje in razrešuje svet zavoda po predhodnem mnenju strokovnega sveta, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno.

Glede imenovanja in razrešitve strokovnega vodje se smiselno uporabljajo določbe 33. do 39. člena tega zakona.

Zavod ima strokovni svet ali drug kolegijski strokovni organ (v nadaljnjem besedilu: strokovni svet). Sestava, način oblikovanja in naloge strokovnega sveta zavoda se določijo s statutom ali pravili zavoda v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi.

Strokovni svet obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda, odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določenih v statutu ali pravilih zavoda, določa strokovne podlage za programe dela in razvoja zavoda, daje svetu, direktorju in strokovnemu vodji mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za razvoj dejavnosti ter opravlja druge z zakonom ali aktom o ustanovitvi oziroma s statutom ali pravili zavoda določene naloge.

Zavod ima statut ali pravila. S statutom ali pravili zavoda se ureja organizacija zavoda, organi, njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda, v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi. Zavod ima lahko tudi druge splošne akte, s katerimi se urejajo vprašanja, pomembna za delo in poslovanje zavoda, v skladu s statutom oziroma pravili.

Statut oziroma pravila zavoda sprejme svet zavoda s soglasjem ustanovitelja. Druge splošne akte sprejme svet zavoda, če ni s statutom oziroma pravili zavoda določeno, da jih sprejme direktor.

Organizacija zavoda se določi s statutom oziroma pravili zavoda. V zavodu se lahko za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju oblikujejo organizacijske enote. S statutom oziroma pravili zavoda je lahko določeno, da imajo posamezne organizacijske enote pooblastila v pravnem prometu. Organizacijske enote izvršujejo ta pooblastila v imenu in za račun zavoda.

Zavod pridobiva sredstva za delo iz sredstev ustanovitelja, s plačili za storitve, s prodajo blaga in storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi. Presežek prihodkov nad odhodki sme zavod uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi drugače določeno.

Zavod je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga. Ustanovitelj je odgovoren za obveznosti zavoda, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi drugače določeno.

Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda opravljajo pristojni državni organi. Nadzor nad finančnim poslovanjem zavoda opravljajo pristojni držav ni organi oziroma pooblaščene organizacije. Nadzor nad strokovnostjo dela zavodu opravljajo z zakonom določeni strokovni organi.

Ustanovitelj lahko odloči, da se zavod pripoji drugemu zavodu, da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov. Ustanovitelj lahko odloči, da se organizacijska enota zavoda izloči in pripoji drugemu zavodu ali organizira kot samostojen zavod. Ustanovitelj lahko odloči, da se zavod ali njegova organizacijska enota organizira kot podjetje.

Zavodi se lahko s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev. Zadeve, ki jih opravlja skupnost zavodov, organi in organizacija skupnosti se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom oziroma pravili. Skupnost zavodov je pravna oseba, če ni z aktom o ustanovitvi skupnosti drugače določeno.

Zavodi se združujejo v zbornice ali druga splošna združenja, če tako določa zakon.

Zavod preneha:

-        če se s pravnomočno odločbo ugotovi ničnost vpisa zavoda v sodni register,

-        če je zavodu izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti, ker ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti, pa v roku, določenem z izrečenim ukrepom, ne izpolni pogojev za opravljanje te dejavnosti,

-        če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda, ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti, za katero je bil zavod ustanovljen,

-        če se pripoji drugemu zavodu ali spoji z drugim zavodom ali razdeli v dvoje ali več zavodov,

-        če se organizira kot podjetje,

-        v drugih primerih, določenih z zakonom ali aktom o ustanovitvi. V primerih iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka se opravi postopek likvidacije zavoda v skladu z zakonom.

Zavod lahko preneha na podlagi stečaja, če ustanovitelj po zakonu ali aktu o ustanovitvi ni odgovoren za obveznosti zavoda.

V sodni register se vpiše zavod, ki je pravna oseba, in njegova organizacijska enota, ki ima pooblastila v pravnem prometu. V sodni register se vpiše tudi skupnost zavodov, ki je pravna oseba.

V sodni register se vpiše ustanovitev, statusne spremembe in prenehanje zavoda. V sodni register se vpišejo podatki, ki so pomembni za pravni promet: ime in sedež zavoda, dejavnosti zavoda, pravice, obveznosti in odgovornosti zavoda v pravnem prometu, pooblastila organizacijskih enot v pravnem prometu, imena oseb. ki so pooblaščene za zastopanje, in obseg njihovih pooblastil, ime in sedež oziroma prebivališče ustanovitelja, odgovornost ustanovitelja za obveznosti zavoda, datum in oznaka akta o ustanovitvi ter drugi podatki, določeni z zakonom. Določbe prejšnjih dveh odstavkov se primerno uporabljajo tudi za skupnost zavodov.

Vpis v sodni register se opravi na zahtevo pooblaščene osebe. Vpis v sodni register ima pravni učinek nasproti tretjim osebam od dneva vpisa.

Podatki vpisani v sodni register so javni in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zavod se kaznuje za gospodarski prestopek z denarno kaznijo od 1.500 do 45.000 din, če sklepa pogodbe ali opravlja druge pravne posle izven okvira dejavnosti, ki je vpisana v sodni register (21. člen). Z denarno kaznijo od 300 do 2.500 din se kaznuje za gospodarski prestopek tudi odgovorna oseba v zavodu, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Zavod se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 600 do 9.000 din:

1.      če začne opravljati dejavnost ali spremeni pogoje za njeno opravljanje, preden pristojni organ izda odločbo, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti, pogoji glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji (19. člen),

2.      če pri svojem poslovanju ne uporablja imena tako, kot je vpisano v sodni register (prvi odstavek 14. člena). Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba v zavodu, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

Obstoječe delovne organizacije, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva in socialnega varstva ter RTV Slovenija nadaljujejo delo od 1. aprila 1991 kot zavodi pod pogoji, pod katerimi so vpisane v sodni register. Temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovnih organizacij iz prejšnjega odstavka postanejo organizacijske enote zavoda s pooblastili v pravnem prometu, ki so vpisana v sodni register; ta pooblastila izvršujejo od 1. aprila 1991 v imenu in za račun zavoda. Sestavljene organizacije združenega dela in skupnosti delovnih organizacij iz prvega odstavka tega člena nadaljujejo delo od 1. aprila 1991 kot skupnosti zavodov pod pogoji, pod katerimi so vpisane v sodni register.

Ustanovitelj delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena tega zakona lahko odloči, da se temeljna organizacija združenega dela v njeni sestavi izloči in organizira kot samostojen zavod. Ustanovitelj delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena tega zakona lahko odloči, da se delovna organizacija ali temeljna organizacija združenega dela v njeni sestavi organizira kot podjetje, če pretežni del celotnega prihodka pridobiva s prodajo blaga ali storitev na trgu.

Dokler ne bodo s posebnimi zakoni ter občinskimi oziroma mestnimi odloki opredeljene javne službe, se za javne službe štejejo dejavnosti oziroma zadeve, ki so z zakonom ali odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti, ki temelji na zakonu, določene kot dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena. Delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, ki opravljajo dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena, nadaljujejo delo kot javni zavodi, če je ustanovitelj družbenopolitična skupnost, oziroma kot zavodi s pravico javnosti, če je ustanovitelj druga pravna oseba.

Premoženje, ki je družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, ki nadaljuje delo kot zavod, postane s 1. aprilom 1991 lastnina ustanovitelja te organizacije, če ni s tem zakonom drugače določeno (66. člen). Če je več ustanoviteljev, uredijo lastninska razmerja s pogodbo v skladu z vloženimi sredstvi. Če ni sporazuma, uredi lastninska razmerja sodišče na zahtevo kateregakoli od ustanoviteljev. S premoženjem iz prvega odstavka tega člena upravlja zavod in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen, premoženje stanovanjskega sklada in sklada skupne porabe pa za osebne in skupne potrebe delavcev. Dokler ne bodo s posebnimi zakoni opredeljene javne službe in urejena vprašanja glede razpolaganja s premoženjem, ki je kot javna lastnina namenjeno za opravljanje javnih služb, ni dovoljena odtujitev ali sprememba namembnosti nepremičnin, ki po prvem odstavku tega člena postanejo javna lastnina v upravljanju javnih zavodov in zavodov s pravico javnosti iz drugega odstavka 64. člena tega zakona.

Če je bil objekt, s katerim upravlja delovna organizacija iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, ki nadaljuje delo kot zavod, zgrajen s samoprispevkom, je objekt lastnina občine, na katere območju je objekt. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, je objekt, ki je bil zgrajen s samoprispevkom, lastnina mesta, če je mesto ustanovitelj delovne organizacije, ki upravlja z objektom. Če se objekt iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena proda ali da v najem za druge namene, se kupnina oziroma najemnina uporabi za namen, za katerega je bil uveden samoprispevek, oziroma za potrebe krajevne skupnosti ali občine, na območju katere je bil uveden samoprispevek.

Pravice in dolžnosti ustanovitelja delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, ki jo je ustanovila družbenopolitična organizacija, ali samoupravna interesna skupnost, ima ustrezna družbenopolitična skupnost. Pravice in dolžnosti ustanovitelja delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, ki jo je ustanovil zvezni organ, ima republika. Pravice in dolžnosti ustanovitelja delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, ki jo je ustanovila zvezna organizacija, ima ustrezna organizacija v Republiki Sloveniji.

Dokler ne bodo z novimi zakoni in občinskimi oziroma mestnimi odloki ter z njimi usklajenimi ustanovitvenimi akti ter statuti oziroma pravili zavodov in skupnosti zavodov določeni njihovi organi, se v zavodih in skupnostih zavodov iz 62. člena tega zakona oblikujejo organi v skladu z veljavnimi zakoni in statuti, kolikor ni v 69. in 70. členu tega zakona drugače določeno.

Delegate družbene skupnosti v organe upravljanja zavodov in skupnosti zavodov iz 62. člena tega zakona, za katere je določeno, da jih imenujejo samoupravne interesne skupnosti, imenuje izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti, ki je prevzel naloge samoupravne interesne skupnosti. Če je zaradi prenehanja pooblastil družbenopolitičnih organizacij, da imenujejo delegate družbene skupnosti v organe upravljanja, število delegatov družbene skupnosti v organu upravljanja zavoda manjše od tri ali njihovo število ni liho, imenuje manjkajočega delegata izvršni svet ustrezne družbenopolitične skupnosti.

V zavodih in skupnostih zavodov iz 62. člena tega zakona se imenuje in razrešuje direktor ali drug individualni organ, ki vodi delo in poslovanje, po postopku, ki je določen s tem zakonom. V zavodih iz 62. člena tega zakona, ki nadaljujejo delo kot javni zavodi, imenuje in razrešuje direktorja skupščina družbenopolitične skupnosti, ki je ustanoviteljica zavoda, če ni z zakonom določeno, da ga imenuje in razrešuje izvršni svet skupščine družbenopolitične skupnosti ali da daje skupščina družbenopolitične skupnosti ali njen izvršni svet soglasje k njegovemu imenovanju in razrešitvi. V zavodih iz 62. člena tega zakona, ki imajo status zavoda s pravico javnosti, in v skupnostih javnih zavodov, se direktor imenuje in razrešuje s soglasjem organa družbenopolitične skupnosti, ki je po veljavnih predpisih pristojen za dajanje soglasja k statutu. Določbe prejšnjih odstavkov ne veljajo za višje in visoke šole in za univerzo, za raziskovalne organizacije, ki so vključene v univerzo, ter za raziskovalne in druge organizacije, ki jih je ustanovila Slovenska akademija znanosti in umetnosti.

Spremembe statutov delovnih organizacij, sestavljenih organizacij združenega dela in skupnosti delovnih organizacij iz 62. člena tega zakona, ki so potrebne zaradi preoblikovanja v zavode oziroma skupnosti zavodov, se določijo s statutarnimi sklepi, ki jih sprejmejo organi upravljanja s soglasjem ustanovitelja oziroma pristojnega organa družbenopolitične skupnosti, če je tako soglasje predpisano.

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 001-04/90-2/4 Ljubljana, dne 19. marca 1991. Skupščina Republike Slovenije Predsednik dr. France Bučar l. r.