17. člen ZZ
Zavod lahko spremeni ime in sedež le s soglasjem ustanovitelja.
- VDSS Sklep Pdp 60/2023Višje delovno in socialno sodišče · 2023
V konkretni zadevi gre za spor med tožnico kot študentko in toženko kot izvajalko obveznega študijskega usposabljanja, zaradi poškodbe, za katero tožnica zatrjuje, da jo je utrpela med usposabljanjem pri toženki, zato je podana stvarna pristojnost delovnega sodišča, čeprav pravdni stranki nista imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Na kakšni podlagi je imela tožnica sklenjeno zavarovanje za primer poškodbe pri delu, ni pomembno, prav tako ne, da ni šlo za opravljanje volonterskega pripravništva.
- VSRS Sklep II Ips 338/2017Vrhovno sodišče RS · 2018
Med taksativno naštetimi sredstvi izvršbe ni izvršbe na ustanoviteljski delež zavoda, vendar to ne utemeljuje zaključka, da ustanoviteljski delež zavoda ni premoženjska pravica v smislu 32. člena ZIZ. Ne glede na namen, za katerega je ustanovljen, ima zavod kot pravnoorganizacijska oblika v okviru katere se opravlja določena dejavnost, premoženjsko vrednost, ki se z uspešnim poslovanjem le še veča. Če se ustvarjen dobiček porablja za nadaljnji razvoj dejavnosti, ustanovitelji niso deležni neposredne premoženjske korit v obliki izplačanega dobička, temveč posredne premoženjske koristi, ki se kaže kot večanje vrednosti zavodsko organiziranega premoženja, ki ga uporabljajo za opravljanje dejavnosti. Določba 30. člena ZIZ, ki taksativno našteva sredstva izvršbe, ne more pretehtati nad določbo 32. člena ZIZ, ki pravi, da je predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Razlog, da se izvršba na dolžnikovo premoženje ne dovoli, torej ne sme biti v tem, da ZIZ za določeno vrsto premoženja sredstva izvršbe ne predv
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 7. 2. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VDSS Sklep Pdp 60/2023Višje delovno in socialno sodišče · 7. 2. 2023
V konkretni zadevi gre za spor med tožnico kot študentko in toženko kot izvajalko obveznega študijskega usposabljanja, zaradi poškodbe, za katero tožnica zatrjuje, da jo je utrpela med usposabljanjem pri toženki, zato je podana stvarna pristojnost delovnega sodišča, čeprav pravdni stranki nista imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Na kakšni podlagi je imela tožnica sklenjeno zavarovanje za primer poškodbe pri delu, ni pomembno, prav tako ne, da ni šlo za opravljanje volonterskega pripravništva.
- VSRS Sklep II Ips 338/2017Vrhovno sodišče RS · 30. 8. 2018
Med taksativno naštetimi sredstvi izvršbe ni izvršbe na ustanoviteljski delež zavoda, vendar to ne utemeljuje zaključka, da ustanoviteljski delež zavoda ni premoženjska pravica v smislu 32. člena ZIZ. Ne glede na namen, za katerega je ustanovljen, ima zavod kot pravnoorganizacijska oblika v okviru katere se opravlja določena dejavnost, premoženjsko vrednost, ki se z uspešnim poslovanjem le še veča. Če se ustvarjen dobiček porablja za nadaljnji razvoj dejavnosti, ustanovitelji niso deležni neposredne premoženjske korit v obliki izplačanega dobička, temveč posredne premoženjske koristi, ki se kaže kot večanje vrednosti zavodsko organiziranega premoženja, ki ga uporabljajo za opravljanje dejavnosti. Določba 30. člena ZIZ, ki taksativno našteva sredstva izvršbe, ne more pretehtati nad določbo 32. člena ZIZ, ki pravi, da je predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena. Razlog, da se izvršba na dolžnikovo premoženje ne dovoli, torej ne sme biti v tem, da ZIZ za določeno vrsto premoženja sredstva izvršbe ne predv