61. člen ZZZPB

V prehodni določbi ZZZPB-D, ki je začela veljati 24. 10. 1998, je bilo določeno, da zavarovanec, ki je uveljavil pravico iz zavarovanja za primer brezposelnosti do uveljavitve ZZZPB-D, zadrži te pravice v obsegu in trajanju, kot je bilo določeno po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona (1. odstavek 61. člena ZZZPB-D). Smiselno enaka je določba 2. odstavka 180. člena ZUTD. Tožnik lahko ob ponovni uveljaviti pravice do denarnega nadomestila izrabi le pravice, ki so bile zavarovancem priznane z ureditvijo v ZZZPB v času, ko je prvič prejemal denarno nadomestilo. Zato neizrabljene pravice do nadomestila ne morejo izkoristiti v preostalem delu pri njenem ponovnem uveljavljanju, saj zakonska ureditev ob prvi uveljavitvi takšne možnosti ni določala. Tožnik bi zato tako možnost imel le, če bi se zaposlil za določen čas, krajši od 9 mesecev in bi se potem v 30 dneh ponovno prijavil na zavodu. V vseh drugih primerih ponovne zaposlitve pa zavarovanci take možnosti niso imeli, vključno s tožnikom, ki se je leta 1995 ponovno zaposlil za nedoločen čas, to pa pomeni, da v letu 2012 pravice, ki jo v letu 1994 niti ni mogel pridobiti, ne more uspešno uveljavljati.

Tožnica neizrabljene pravice do nadomestila iz leta 1996 ne more izkoristiti v preostalem delu pri njenem ponovnem uveljavljanju v letu 2011, ker zakonska ureditev ob prvi uveljavitvi takšne možnosti ni dopuščala. Pri ponovni odmeri nadomestila tudi ni mogoče upoštevati daljše zavarovalne dobe, saj se po 69. členu ZUTD v zavarovalno dobo pri ponovnem uveljavljanju ne všteva zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica že odmerjena. Tožnica ima tako pravico do nadomestila med brezposelnostjo za čas 6 mesecev, in ne kot uveljavlja še dodatno za 7 mesecev.

Nova dejstva in novi dokazi se po določbi 10. točke 394. člena ZPP lahko uporabijo za obnovo postopka samo tedaj, če so ta dejstva oziroma ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva ali predlagala nove dokaze. Dejstva, ki so nastala pozneje, niso razlog za obnovo postopka.

Tožnik ob prenehanju delovnega razmerja še ni dopolnil starosti 55 let, kar je bil pogoj za pridobitev statusa starejšega delavca. Delovno razmerje mu tako ni prenehalo po drugem odstavku 36.b člena ZDR, torej kot starejšemu delavcu v smislu prvega odstavka 87. člena omenjenega zakona, zato tudi ni izpolnjeval pogojev iz četrtega odstavka 61. člena Novele ZZZPB-D, ki bi mu zagotavljali uživanje pravice iz naslova za zavarovanje za primer brezposelnosti v obsegu in trajanju, kot je veljalo po prej veljavnih predpisih.