1. člen UZIU
Predpisi in drugi splošni akti, ki so veljali na dan razglasitve te ustave, ostanejo v veljavi. Določbe predpisov, ki niso v skladu s to ustavo, je treba z njo uskladiti najkasneje do 31. 12. 1993. Do uskladitve z ustavo oziroma do izteka uskladitvenega roka ni mogoče začeti postopka za oceno ustavnosti predpisov in drugih splošnih aktov, sprejetih do razglasitve Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, oziroma prevzetih z ustavnim zakonom za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, razen če ti predpisi in drugi splošni akti posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine.
- VSRS Sodba II Ips 184/2011Vrhovno sodišče RS · 2012
Do ukinitve družbene lastnine je prišlo postopoma, z uveljavitvijo posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Priposestvovanje nepremičnin, ki so bile predmet lastninjenja na podlagi enega od zakonov o lastninjenju nepremični v družbeni lastnini, je že načelno izključeno.
- VSRS Sklep III Ips 65/2002Vrhovno sodišče RS · 2002
Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka (in - glede na določbo 15. člena ZIZ - ne stranka v izvršilnem postopku). V takšnem primeru gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti. To velja ne glede na to, da je pravna oseba prenehala s pripojitvijo, to je na način, ki ima za posledico univerzalno pravno nasledstvo prevzemne družbe. Pravnim mnenjem, ki jih je občna seja Vrhovnega sodišča sprejela pred uveljavitvijo Ustave RS glede na njihovo pravno naravo s smiselno uporabo določbe 1. člena Uvodnega zakona za izvedbo Ustave ni mogoče že v izhodišču jemati vsakršne veljave. Za ta pravna mnenja pa še posebej velja, da je pri presoji obsega njihove obveznosti za posamezen primer treba upoštevati dejansko in procesno situacijo, v kateri so bila sprejeta.
- VSRS Sodba II Ips 562/2001Vrhovno sodišče RS · 2002
Sodišči prve in druge stopnje pravilno ravnali, da sta pri odločanju o ugovoru omejene zavarovalne vsote primerjali izplačano odškodnino v konkretnem škodnem dogodku v avgustu 1988 z zavarovalno vsoto v času sojenja, saj sta tudi odškodnino za nepremoženjsko škodo določali po razmerah v času sojenja. Pravilno sta upoštevali tudi namen obveznega zavarovanja v prometu in dejstvo, da mora zavarovanje kriti običajne škode. Kadar gre za večja vozila, ki so zaradi večje mase in prevoza blaga ali več oseb tudi bolj nevarna, so zavarovalne vsote višje in morajo kriti tudi večje škode. Revizijsko sodišče se strinja tudi z razlago pritožbenega sodišča, da bi pomenila zavrnitev tožbenega zahtevka diskriminacijo tožnikov. Zavarovalnica, ki se sklicuje na načela, zapisana v ZOR, mora upoštevati vsa temeljna načela in za obe pravdni stranki. Načelo enakosti iz 14. in 22. člena URS pa bi bilo kršeno, če bi zaradi tega, ker je tožena stranka leta zavlačevala z izplačilom odškodnine tožnikoma, drugi oškodovanci, ki so trpeli manjše škode in so bile hitro likvidirane, prejeli odškodnino, tožnika, ki sta v nesreči trpela zares hudo škodo, saj sta izgubila zdravje in najbližje svojce, pa ničesar.</
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 12. 2012Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Do ukinitve družbene lastnine je prišlo postopoma, z uveljavitvijo posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Priposestvovanje nepremičnin, ki so bile predmet lastninjenja na podlagi enega od zakonov o lastninjenju nepremični v družbeni lastnini, je že načelno izključeno.
- VSRS Sklep III Ips 65/2002Vrhovno sodišče RS · 5. 12. 2002
Pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka (in - glede na določbo 15. člena ZIZ - ne stranka v izvršilnem postopku). V takšnem primeru gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti. To velja ne glede na to, da je pravna oseba prenehala s pripojitvijo, to je na način, ki ima za posledico univerzalno pravno nasledstvo prevzemne družbe. Pravnim mnenjem, ki jih je občna seja Vrhovnega sodišča sprejela pred uveljavitvijo Ustave RS glede na njihovo pravno naravo s smiselno uporabo določbe 1. člena Uvodnega zakona za izvedbo Ustave ni mogoče že v izhodišču jemati vsakršne veljave. Za ta pravna mnenja pa še posebej velja, da je pri presoji obsega njihove obveznosti za posamezen primer treba upoštevati dejansko in procesno situacijo, v kateri so bila sprejeta.
- VSRS Sodba II Ips 562/2001Vrhovno sodišče RS · 19. 9. 2002
Sodišči prve in druge stopnje pravilno ravnali, da sta pri odločanju o ugovoru omejene zavarovalne vsote primerjali izplačano odškodnino v konkretnem škodnem dogodku v avgustu 1988 z zavarovalno vsoto v času sojenja, saj sta tudi odškodnino za nepremoženjsko škodo določali po razmerah v času sojenja. Pravilno sta upoštevali tudi namen obveznega zavarovanja v prometu in dejstvo, da mora zavarovanje kriti običajne škode. Kadar gre za večja vozila, ki so zaradi večje mase in prevoza blaga ali več oseb tudi bolj nevarna, so zavarovalne vsote višje in morajo kriti tudi večje škode. Revizijsko sodišče se strinja tudi z razlago pritožbenega sodišča, da bi pomenila zavrnitev tožbenega zahtevka diskriminacijo tožnikov. Zavarovalnica, ki se sklicuje na načela, zapisana v ZOR, mora upoštevati vsa temeljna načela in za obe pravdni stranki. Načelo enakosti iz 14. in 22. člena URS pa bi bilo kršeno, če bi zaradi tega, ker je tožena stranka leta zavlačevala z izplačilom odškodnine tožnikoma, drugi oškodovanci, ki so trpeli manjše škode in so bile hitro likvidirane, prejeli odškodnino, tožnika, ki sta v nesreči trpela zares hudo škodo, saj sta izgubila zdravje in najbližje svojce, pa ničesar.</