93. člen URS

Parlamentarna preiskava ni nadzorni postopek v smislu prvega in drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Parlamentarna preiskava tudi ni (drug) sodni postopek v smislu 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Namen parlamentarne preiskave je ugotoviti in oceniti dejansko stanje, ki je lahko podlaga za odločanje Državnega zbora o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za spremembo zakonodaje na določenem področju in za druge odločitve Državnega zbora iz njegove ustavne pristojnosti. Četudi ima preiskovalna komisija že po Ustavi RS v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kot pravosodni organi, parlamentarna preiskava ni namenjena odkrivanju kaznivih dejanj in njegovih storilcev, in tudi ni kazenski postopek. Ob odreditvi parlamentarne preiskave ni nujno, da je preiskovanec sploh določen, tega se namreč lahko določi tudi, ko je postopek že v teku. Zato četudi v fazi pripravljalnih dejanj še ni določeno, kakšen status v parlamentarni preiskavi ima banka, od katere se zahteva izvedba prisilnega ukrepa, to samo po sebi še ne pomeni, da zahteva ni ustrezno obrazložena. Sodišče je dolžno skrbeti za ustavno varstvo pravic udeležencev parlamentarne preiskave, vendar v obravnavani zadevi interes varovanja tajnih podatkov trči ob javni interes, da se raziščejo nepravilnosti in zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, glede na to, da so bile banke sani

Pri pravici iz 93. člena Ustave RS (parlamentarna preiskava) ne gre za ustavno pravico v smislu človekove pravice oziroma temeljne svoboščine, temveč za pravico, ki je procesnega značaja. Že označba preje navedenega člena Ustave RS (parlamentarna preiskava) pomeni, da v teh primerih, v zvezi s procesnimi pravicami poslancev - oziroma pravico Državnega sveta, ne gre za možnost sodnega varstva ob sprejetih aktih ali kršitvah z določenimi dejanji, pač pa za izključno procesna dejanja znotraj Državnega zbora, ki jih urejajo Ustava RS, zakon ali poslovnik o parlamentarni preiskavi in Poslovnik Državnega zbora.