iuris
§ zakonZakon o denacionalizaciji · ZDen · velja od 7. 12. 1991

47. člen ZDen

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 16. 9. 2008Vse odločbe ↓
  • VSM sklep I Cp 740/2008Višje sodišče v Mariboru · 2008

    Nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, če je izvzeta iz pravnega prometa oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice (3. točka 19. člena ZDen). Ker naj bi šlo v obravnavanem primeru za javno kategorizirano cesto, ki predstavlja javno dobro, se sporni parceli vsaj v tistem delu, po katerem poteka javna cesta, ne bi smeli vrniti v naravi. Ker sodišče prve stopnje z omenjenimi podatki ob odločanju o predlogu za vrnitev zaplenjenega premoženja ni razpolagalo, ni v zadostni meri raziskalo in ugotovilo dejstev in okoliščin, pomembnih za ugotovitev obstoja pogojev za uporabo izjeme iz 19. člena ZDen, ki določa primere, ko nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

  • VSRS Sodba I Up 416/2003Vrhovno sodišče RS · 2005

    Če objekt stoji na eni parceli in mu zemljišče sosednje parcele, na kateri ni nobenega objekta, ni določeno kot funkcionalno zemljišče, se ta sosednja parcela ne šteje v funkcionalno zemljišče objekta v smislu 12. člena Navodila, temveč se za to parcelo določi odškodnina kot za nezazidano komunalno opremljeno stavbno zemljišče.

  • VSL sklep II Cp 1475/99Višje sodišče v Ljubljani · 1999

    V postopku denacionalizacije je potrebno ugotoviti obseg podržavljenega premoženja in v premoženju katere pravne osebe je podržavljeno premoženje. Slovenski odškodninski sklad je zavezanec za plačilo odškodnin v obveznicah, če nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 14. 7. 2023

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 9. 2008
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • VSM sklep I Cp 740/2008
    Višje sodišče v Mariboru · 16. 9. 2008

    Nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, če je izvzeta iz pravnega prometa oziroma na njej ni mogoče pridobiti lastninske pravice (3. točka 19. člena ZDen). Ker naj bi šlo v obravnavanem primeru za javno kategorizirano cesto, ki predstavlja javno dobro, se sporni parceli vsaj v tistem delu, po katerem poteka javna cesta, ne bi smeli vrniti v naravi. Ker sodišče prve stopnje z omenjenimi podatki ob odločanju o predlogu za vrnitev zaplenjenega premoženja ni razpolagalo, ni v zadostni meri raziskalo in ugotovilo dejstev in okoliščin, pomembnih za ugotovitev obstoja pogojev za uporabo izjeme iz 19. člena ZDen, ki določa primere, ko nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

  • VSRS Sodba I Up 416/2003
    Vrhovno sodišče RS · 1. 6. 2005

    Če objekt stoji na eni parceli in mu zemljišče sosednje parcele, na kateri ni nobenega objekta, ni določeno kot funkcionalno zemljišče, se ta sosednja parcela ne šteje v funkcionalno zemljišče objekta v smislu 12. člena Navodila, temveč se za to parcelo določi odškodnina kot za nezazidano komunalno opremljeno stavbno zemljišče.

  • VSL sklep II Cp 1475/99
    Višje sodišče v Ljubljani · 27. 10. 1999

    V postopku denacionalizacije je potrebno ugotoviti obseg podržavljenega premoženja in v premoženju katere pravne osebe je podržavljeno premoženje. Slovenski odškodninski sklad je zavezanec za plačilo odškodnin v obveznicah, če nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest.