1. člen ZDDO-D

Nezakonita je razporeditev delavca proti njegovi volji na drugo delovno mesto, če je bil razlog za to le sprememba pravilnika, ki niti ne spreminja ali ukinja delovnega mesta, na katerem je bil doslej razporejen in, če se ne ugotovijo drugi razlogi, zaradi katerih tožnik ne more več opravljati tega dela.

Akt o napredovanju v plačilnem razredu, ki je v bistvu akt o povečanju plače brez spremembe naziva, ni akt, ki bi se ga lahko izpodbijalo v upravnem sporu. Sodno varstvo je za tak primer zagotovljeno pri Delovnem in socialnem sodišču.

ZPol kot poseben zakon v poglavju o disciplinski in odškodninski odgovornosti ne vsebuje določb, kdo lahko poda zahtevo oz. uvede disciplinski postopek zoper delavce policije, zaradi česar je glede tega potrebno izhajati iz določbe 49. čl. v zvezi s 1. čl. ZDDO, po katerem začne disciplinski postopek predstojnik po lastni iniciativi ali na zahtevo vodje organizacijske enote, ob tem pa ima vsak delavec v organu pravico dati pobudo za začetek postopka. Tožnikov nadrejeni delavec komandir postaje prometne milice Maribor (ki je organizacijska enota policijske uprave Maribor) je legitimen predlagatelj disciplinskega postopka.

Izvršitev disciplinskega ukrepa o prenehanju delovnega razmerja je mogoče pogojno odložiti tudi za zaposlene, za katere velja ZDDO in tudi v primeru, če gre za dokazano hujšo kršitev, za katero je v internem aktu ali kolektivni pogodbi delodajalca predviden obligatorni ukrep prenehanja delovnega razmerja.

Za postopke (izredne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem v državnih organih, ki so bili uvedeni po uveljavitvi novega ZDR, vendar pred začetkom veljavnosti ZJU, se uporabijo predpisi, ki so veljali v času uvedbe postopka, torej ZDDO in novi ZDR.

Z določilom 3. odstavka 14. člena ZFDO zakonodajalec ni izključil nujnosti izvedbe javnega razpisa tudi za ponujeno delo v času, ko funkcionar uveljavlja pravice po prenehanju funkcije. Smiselna razlaga in uporaba določil ZUP o obnovi kot izrednem pravnem sredstvu v konkretnem primeru zahteva upoštevanje koncepta pridobljenih pravic in načela sorazmernosti. Z vidika možnosti za pravna sredstva zoper nezakonite izbire oziroma imenovanja je namreč treba na obe fazi postopka gledati kot na celoto, kajti sicer ravno v primeru, ko izbirni postopek ni zakonit in ni bil izveden javni razpis, zoper napake v tej fazi postopka ne bi bilo učinkovitega pravnega sredstva.

V ugovornem postopku ni mogoče spremeniti sklepa o prenehanju delovnega razmerja tako, da se upošteva drugo obdobje neopravičenega izostanka z dela, kot je to bilo ugotovljeno s prvostopnim sklepom.

Čeprav je Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da Začasno navodilo za izvajanje disciplinskih postopkov v organih za notranje zadeve ni začelo veljati, ker ni bilo objavljeno, zoper tožnika voden disciplinski postopek ni nezakonit, ker ni bil izveden po tem navodilu, temveč po predpisih delovnega prava. Tožnik je bil na disciplinski obravnavi izrecno vprašan, ali ima pripombe o izvedenih dokazih, krivdi in dodatnih dokazih. Predlagal je le dodatne dokaze, drugih pripomb pa ni imel. Zato ni bilo kršeno načelo neposrednosti. Na disciplinski obravnavi je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep. Odločitev je bila objavljena. To je zapisano v zapisniku o disciplinski obravnavi. Zato dejstvo, da je pisni odpravek odločbe podpisala druga oseba, in ne tista, ki je vodila disciplinsko obravnavo, ne pomeni kršitve postopka.