6. člen ZDRS
Državljanstvo Republike Slovenije pridobi oseba, rojena v tujini, starejša od 18 let, ki do dopolnjenega 36. leta starosti da izjavo, da se priglaša kot državljan Republike Slovenije in izpolnjuje naslednja pogoja:
1.da je od njenega rojstva do dane izjave eden od staršev državljan Republike Slovenije oziroma da je bil državljan Republike Slovenije do smrti, če je umrl pred dano izjavo,
2.da ji po dopolnjenem 18. letu starosti državljanstvo Republike Slovenije ni prenehalo na podlagi odpusta, odreka ali odvzema. Izjava o priglasitvi iz prvega odstavka prejšnjega člena in prvega odstavka tega člena se lahko vloži pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu Republike Slovenije v tujini, upravni enoti ali ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve. Če organ ni pristojen za vpis matičnih dejstev, mora vlogo najpozneje v petih dneh odstopiti pristojnemu organu in o tem obvestiti vložnika vloge.
- UPRS Sodba II U 57/2021-10Upravno sodišče RS · 2023
Po rodu lahko dobi slovensko državljanstvo le oseba, med katero obstaja že v času njenega rojstva z Republiko Slovenijo določena dejanska vez (navezna okoliščina), ki jo predstavlja slovensko državljanstvo (vsaj) enega od njenih staršev v trenutku njenega rojstva. Po zakonu se namreč domneva, da pridobi državljanstvo po rodu otrok že s samim rojstvom staršu s slovenskim državljanstvom. Ker nobeden od tožnikovih staršev v času njegovega rojstva ni bil slovenski državljan oziroma po zakonu ni veljal za slovenskega državljana, tožnik po rodu na podlagi določbe 6. člena ZDRS slovenskega državljanstva ne more pridobiti zgolj s priglasitvijo v slovensko državljanstvo, kot velja to za otroke, rojene staršem, ki imajo v času otrokovega rojstva že pridobljeno slovensko državljanstvo.
- UPRS Sodba in sklep I U 1099/2023-8Upravno sodišče RS · 2023
Med strankama ni sporno, da je v času izdaje prvostopenjske in drugostopenjske odločbe tožnik imel status državljana Republike Slovenije. To pomeni, da mu izpodbijani akt posega v njegovo pridobljeno (civilno) pravico v smislu 23. člena Ustave, v zvezi s katero mora tudi imeti dostop do učinkovitega sodnega varstva. Iz izpodbijanega akta in drugostopenjskega akta pa ni razvidno, na kateri konkretni pravni podlagi je tožena stranka posegla v pridobljeno civilno pravico tožnika. Ker iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi organ odločal o priglasitvi državljanstva z upravno določbo po tretjem odstavku 27. člena ZDRS in predvsem, ker iz upravnih odločb ni razvidno, na kateri podlagi je upravni organ v skladu z določbo 158. člena Ustave posegel v pridobljeno pravico tožnika zaradi predhodno po mnenju tožene stranke napačno ugotovljenega dejstva, se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in je bilo treba tožbi ugoditi, izpodbijani akt odpraviti in zadevo vrniti toženi stranki v ponoven postopek.
- UPRS sodba II U 187/2014Upravno sodišče RS · 2014
Odločitev o zavrženju zahteve za priglasitev v državljanstvo Republike Slovenije temelji na ugotovitvi, da je bila o isti upravni zadevi že izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se nista spremenila.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 14. 12. 2006 · trenutno
- 15. 1. 2003 – 13. 12. 2006
- 21. 11. 2002 – 14. 1. 2003
- 17. 6. 1991 – 20. 11. 2002
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 12. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba II U 57/2021-10Upravno sodišče RS · 14. 12. 2023
Po rodu lahko dobi slovensko državljanstvo le oseba, med katero obstaja že v času njenega rojstva z Republiko Slovenijo določena dejanska vez (navezna okoliščina), ki jo predstavlja slovensko državljanstvo (vsaj) enega od njenih staršev v trenutku njenega rojstva. Po zakonu se namreč domneva, da pridobi državljanstvo po rodu otrok že s samim rojstvom staršu s slovenskim državljanstvom. Ker nobeden od tožnikovih staršev v času njegovega rojstva ni bil slovenski državljan oziroma po zakonu ni veljal za slovenskega državljana, tožnik po rodu na podlagi določbe 6. člena ZDRS slovenskega državljanstva ne more pridobiti zgolj s priglasitvijo v slovensko državljanstvo, kot velja to za otroke, rojene staršem, ki imajo v času otrokovega rojstva že pridobljeno slovensko državljanstvo.
- UPRS Sodba in sklep I U 1099/2023-8Upravno sodišče RS · 16. 8. 2023
Med strankama ni sporno, da je v času izdaje prvostopenjske in drugostopenjske odločbe tožnik imel status državljana Republike Slovenije. To pomeni, da mu izpodbijani akt posega v njegovo pridobljeno (civilno) pravico v smislu 23. člena Ustave, v zvezi s katero mora tudi imeti dostop do učinkovitega sodnega varstva. Iz izpodbijanega akta in drugostopenjskega akta pa ni razvidno, na kateri konkretni pravni podlagi je tožena stranka posegla v pridobljeno civilno pravico tožnika. Ker iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi organ odločal o priglasitvi državljanstva z upravno določbo po tretjem odstavku 27. člena ZDRS in predvsem, ker iz upravnih odločb ni razvidno, na kateri podlagi je upravni organ v skladu z določbo 158. člena Ustave posegel v pridobljeno pravico tožnika zaradi predhodno po mnenju tožene stranke napačno ugotovljenega dejstva, se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti in je bilo treba tožbi ugoditi, izpodbijani akt odpraviti in zadevo vrniti toženi stranki v ponoven postopek.
- UPRS sodba II U 187/2014Upravno sodišče RS · 12. 11. 2014
Odločitev o zavrženju zahteve za priglasitev v državljanstvo Republike Slovenije temelji na ugotovitvi, da je bila o isti upravni zadevi že izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje in pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, pa se nista spremenila.