Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL)

Organi Republike Slovenije prevzamejo v skladu s tem zakonom izvrševanje pravic in dolžnosti, ki so bile z ustavo Republike Slovenije in ustavo SFRJ prenesene, na organe SFRJ.

Delegatom v Zveznem zboru Skupščine SFRJ iz Republike Slovenije preneha mandat. Delegatom Skupščine Republike Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ, ki so opravljali to funkcijo do uveljavitve tega zakona, in delegatom Skup­ščine Republike Slovenije za Zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ, ki so bili izvoljeni na skupni seji vseh zborov Skupščine Republike Slovenije dne 30. julija 1990, preneha mandat. Skupščina Republike Slovenije izvoli dvanajstčlansko delegacijo, ki na podlagi njenih pooblastil sodeluje v Skupščini SFRJ v pogajanjih za izvedbo postopka razdru­žitve dosedanje SFRJ, v pogajanjih o reševanju tekočih vprašanj in v dogovarjanju o morebitnem oblikovanju skupnosti suverenih držav na ozemlju dosedanje SFRJ. Dosedanji član Predsedstva SFRJ iz Republike Slove­nije je pooblaščen, da kot predstavnik Republike Slove­nije v skladu s smernicami Skupščine Republike Slovenije sodeluje v delu Predsedstva SFRJ. Organi Republike Slovenije pri uresničevanju nalog, ki izhajajo iz tega zakona, sodelujejo z ustreznimi organi dosedanje SFRJ.

Na ozemlju Republike Slovenije veljajo mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila Jugoslavija in se nanašajo na Republiko Slovenijo. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije v treh mesecih predloži Skupščini Republike Slovenije pregled mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na Republiko Slove­nijo, na podlagi katerega Skupščina Republike Slovenije sprejme akt o notifikaciji teh mednarodnih pogodb dru­gim pogodbenim strankam.

Do izdaje ustreznih predpisov Republike Slovenije se v Republiki Sloveniji smiselno uporabljajo kot republi­ški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, kolikor ne nasprotu­jejo pravnemu redu Republike Slovenije in kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Pristojnosti, ki so jih imeli po predpisih iz prejšnjega odstavka organi in organizacije SFRJ, preidejo v skladu s tem zakonom na organe in organizacije Republike Slovenije. Če takega organa oziroma organizacije ni Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije določi začasno pristojni organ oziroma organizacijo.

Z dnem uveljavitve tega zakona začnejo z delom Banka Slovenije, Republiška carinska uprava, Republiški devizni inšpektorat, Republiška uprava za zračno plovbo. Republiška uprava za telekomunikacije, Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje ter Urad Repu­blike Slovenije za varstvo industrijske lastnine. Organi iz prvega odstavka tega člena prevzemajo svoje pristojnosti v skladu z zakonom, lahko pa tudi po dogovoru z ustreznimi organi dosedanje SFRJ.

Upravni organi SFRJ, njihove enote ali deli, ki so opravljali zadeve iz svoje pristojnosti na ozemlju Repu­blike Slovenije, preidejo v upravne organe Republike Slovenije. Delavci organov iz prejšnjega odstavka nadaljujejo z delom kot delavci upravnih organov Republike Slovenije. Z zakonom se določi rok, do katerega morajo ti delavci izpolniti splošne pogoje, ki so predpisani za sklenitev delovnega razmerja v organih Republike Slovenije.

Diplomatska in konzularna predstavništva, kulturno informativni centri in druga predstavništva SFRJ v tujini, ustanovljena po zakonu o opravljanju zunanjih zadev iz pristojnosti zveznih upravnih organov in zveznih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 56/81), prenehajo oprav­ljati naloge iz okvira svojih pristojnosti za Republiko Slovenijo, če z dogovorom z ustreznimi organi dosedanje SFRJ ni drugače urejeno. Predstavništva iz prejšnjega odstavka opravljajo na­loge za državljane Republike Slovenije in pravne osebe iz Republike Slovenije v tujini v okviru pristojnosti in pooblastil organov Republike Slovenije. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije lahko po predhodnem soglasju Komisije za mednarodne odnose Skupščine Republike Slovenije sklene dogovor v okviru dosedanje SFRJ, da diplomatska in konzularna predstav­ništva, kultumo-informativni centri in druga predstavni­štva SFRJ v tujini prevzamejo zastopanje oziroma varova­nje interesov Republike Slovenije.

Vsi sodni in upravni postopki, ki so se začeli pred organi SFRJ, se nadaljujejo pred pristojnimi organi Repu­blike Slovenije. Posamični pravni akti, ki so jih izdali organi SFRJ ali organi drugih republik SFRJ, pa še niso bili izvršeni, so izvršljivi na ozemlju Republike Slovenije ob načelu dejanske vzajemnosti, če ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije. Posamični pravni akti, ki jih po uveljavitvi tega zakona izdajo organi drugih republik dosedanje SFRJ, veljajo v Republiki Sloveniji v primerih, na način in pod pogoji, ki veljajo za posamične pravne akte tuje države.

Republika Slovenija prevzame v upravljanje vse pre­mično in nepremično premoženje, s katerim so na ozem­lju Republike Slovenije do uveljavitve tega zakona uprav­ljali zvezni organi ter poveljstva, enote in zavodi Jugoslo­vanske ljudske armade. Prevzem premoženja Jugoslovanske ljudske armade se izvrši postopoma, najkasneje do konca leta 1993, v skladu z odredbami Predsedstva Republike Slovenije o preimenovanju enot Jugoslovanske ljudske armade, v enote Teritorialne obrambe Slovenije. Republiški upravni organ, pristojen za obrambo v skladu z zakonom oziroma dogovorom zagotovi, da v skladu z odločitvami Predsedstva Republike Slovenije premoženje iz prejšnjega odstavka, s katerim so do uveljavitve tega zakona upravljala poveljstva, enote in zavodi Jugoslovanske ljudske armade, prevzamejo v upravljanje poveljstva, enote in zavodi Teritorialne obrambe Repu­blike Slovenije.

Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije v treh mesecih predloži Skupščini Republike Slovenije izhodišča za pogajanja za uveljavitev ustreznega deleža Republike Slovenije pri delitvi nepremičnega in premičnega premo­ženja SFRJ, ki se nahaja na ozemlju SFRJ in v tretjih državah ob upoštevanju deleža, ki ga je Republika Slove­nija prispevala v premoženje SFRJ.

Republika Slovenija bo na podlagi sporazuma o pravnem nasledstvu SFRJ prevzela tisti delež državnih dolgov SFRJ, ki se nanaša na Republiko Slovenijo, in tisti delež s strani SFRJ garantiranih dolžniških obveznosti, katerih koristniki so pravne osebe s sedežem na ozemlju Republike Slovenije. Republika Slovenija bo prevzela ustrezen delež tistih državnih dolgov SFRJ, katerih neposredni koristnik ni ugotovljiv. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je poo­blaščen za pogajanja o prevzemu deležev državnih dolgov SFRJ iz prvega in drugega odstavka tega člena.

Državni arhivi SFRJ, ki se nahajajo na ozemlju Republike Slovenije, pripadejo Republiki Sloveniji. Republiki Sloveniji pripadejo, vsi državni arhivi SFRJ, ki se nanašajo na Republiko Slovenijo. Republika Slovenija prevzame terjatve SFRJ glede državnih arhivov, ki se nahajajo v tretjih državah in imajo svoje poreklo na ozemlju Republike Slovenije, in držav­nih arhivov, ki se nahajajo v tretjih državah in se nanašajo na Republiko Slovenijo. Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije je dolžan storiti vse, kar je potrebno za pridobitev državnih arhi­vov, omenjenih v drugem in tretjem odstavku tega člena, ter za določitev pravičnega deleža ostalih državnih arhi­vov SFRJ, ki pripade Republiki Sloveniji. 13. člen Državljani drugih republik, ki so na dan plebiscita o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije 23. decembra 1990 imeli prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj tudi dejansko živijo, so do pridobitve državljanstva Republike Slovenije po 40. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije oziroma do izteka rokov po 81. členu zakona o tujcih izenačeni v pravicah in dolžnostih z državljani Republike Slovenije, razen v primerih iz 16. člena tega zakona.

Republika Slovenija zagotavlja v skladu z dogovorom iz devetega člena tega zakona aktivnim vojaškim osebam, vojakom po pogodbi in civilnim osebam v službi v Jugo­slovanski ljudski armadi statusne, socialne in druge pravi­ce, pridobljene do uveljavitve tega zakona po zveznih predpisih v poveljstvih, enotah in zavodih Jugoslovanske ljudske armade, ki se na podlagi 4. člena ustavnega zakona za izvedbo ustavnih amandmajev XCVI in XCVII k ustavi Republike Slovenije na področju ljudske obrambe preimenujejo v poveljstva, enote in zavode Teritorialne obrambe Republike Slovenije, če v roku, določenem v aktu o preimenovanju, nadaljujejo delo kot pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Pravice iz prejšnjega odstavka zagotavlja Republika Slovenija tudi drugim aktivnim vojaškim osebam, voja­kom po pogodbi in civilnim osebam v službi v Jugoslovan­ski ljudski armadi, ki nadaljujejo službo v Teritorialni obrambi Republike Slovenije.

Državljanom Republike Slovenije, ki na dan uvelja­vitve tega zakona služijo vojaški rok v Jugoslovanski ljudski armadi, preneha dolžnost služenja vojaškega roka v Jugoslovanski ljudski armadi. Njihov odpust iz Jugoslo­vanske ljudske armade uredijo pristojni organi Republike Slovenije sporazumno z organi SFRJ. Republika Slovenija nudi pravno varstvo vsem držav­ljanom Republike Slovenije, ki jim preneha dolžnost služenja vojaškega roka v skladu s tem zakonom.

Fizičnim osebam, ki ob uveljavitvi tega zakona ni­majo državljanstva Republike Slovenije, ter pravnim ose­bam, ki imajo ob uveljavitvi tega zakona svoj sedež izven Republike Slovenije, so ob dejanski vzajemnosti, do ure­ditve pravic tujih oseb glede nepremičnin, zajamčene lastninska pravica in druge stvarne pravice na nepremič­ninah v obsegu, kot jih imajo ob uveljavitvi tega zakona. Do ureditve pravic tujih oseb na nepremičninah osebe iz prejšnjega odstavka ne morejo pridobiti lastnin­ske pravice ali drugih stvarnih pravic na nepremičninah na območju Republike Slovenije, razen na podlagi dedo­vanja in ob pogoju dejanske vzajemnosti.

Delegatom v Zveznem zboru Skupščine SFRJ iz Republike Slovenije in delegatom Skupščine Republike Slovenije v Zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ, ki jim po 2. členu tega zakona preneha mandat, zagotavlja Republika Slovenija pravice po predpisih, ki veljajo za funkcionarje Republike Slovenije ali dosedanje SFRJ, če je za njih to ugodnejše. Osebam, ki so bile na predlog organov Republike Slovenije izvoljene na funkcije ali imenovane na delovna mesta v organih dosedanje SFRJ, in ki jim preneha funkcija oziroma delovno razmerje v organih SFRJ, zago­tavlja Republika Slovenija pravice po predpisih, ki veljajo za funkcionarje oziroma delavce v državnih organih Re­publike Slovenije ali dosedanje SFRJ, če je za njih to ugodnejše.

Republika Slovenija zagotavlja varstvo pravic borcev, vojaških invalidov, članov družin padlih borcev in užival­cev vojaških pokojnin s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ter borcev, vojaških invalidov in članov družin padlih borcev, narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije v Deželi Furlaniji-Julijski krajini v Republiki Italiji in v Deželi Koroški v Republiki Avstriji, v obsegu in pod pogoji, ki so jih do uveljavitve tega zakona določali predpisi SFRJ.

Za dinarske hranilne vloge in sredstva na tekočih računih občanov, vložena v bankah na ozemlju Republike Slovenije, za katere je do uveljavitve tega zakona jamčila Narodna banka Jugoslavije, prevzame jamstvo Banka Slovenije po stanju na dan uveljavitve tega zakona. Za dinarske hranilne vloge in sredstva ha tekočih računih občanov, ki imajo stalno prebivališče na ozemlju Republike Slovenije, vložena v Poštni hranilnici, za ka­tera je do uveljavitve tega zakona jamčila Narodna banka Jugoslavije, prevzame jamstvo Banka Slovenije po stanju na dan uveljavitve tega zakona. Za devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, vložene v bankah na ozemlju Republike Slove­nije, za katere je do uveljavitve tega zakona jamčila SFRJ, prevzame jamstvo Republika Slovenija po stanju na dan uveljavitve tega zakona.

Določbe kazenskega zakona SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 44/76, 34/84, 74/87, 57/89, 3/90 in 38/90), s katerim je kot predmet kazenskopravnega varstva določena SFRJ, njen pravni red, njeni organi, predstavniki ali državni simboli ali se kazenskopravno varstvo kako drugače do­loča glede na dosedanje ozemlje SFRJ ali dosedanje državljanstvo SFRJ, se v Republiki Sloveniji uporabljajo kot določbe, s katerimi se varuje Republika Slovenija, njen pravni red. njeni organi, predstavniki, državni sim­boli, oziroma se kazenskopravno varstvo omejuje na ozemlje oziroma državljanstvo Republike Slovenije, koli­kor ti objekti niso varovani s kazenskim zakonom Repu­blike Slovenije" (Uradni list SRS, št. 12/77. 3/78, 19/84, 47/87, 33/89 in 5/90). Glede uporabe kazenske zakonodaje Republike Slo­venije za kazniva dejanja, storjena zunaj ozemlja Repu­blike Slovenije, se uporabljajo določbe XII. poglavja kazenskega zakona SFRJ s tem, da se omejijo na kazen­sko zakonodajo Republike Slovenije in na državljanstvo Republike Slovenije, ter da se za kazniva dejanja, stor­jena v tujini, štejejo kazniva dejanja, storjena zunaj ozem­lja Republike Slovenije.

Izvršni svet skrbi za izvrševanje tega zakona in v okviru svojih pristojnosti sprejema akte in ukrepe, ki so potrebni za njegovo izvrševanje, ter o tem poroča Skup­ščini Republike Slovenije najmanj vsake tri mesece.

Ne glede na 74. člen zakona o zunanjih zadevah, 39. člen zakona o organizaciji in delovnem področju republi­ške uprave ter 18: člen zakona o cenah, začno ti zakoni veljati z dnem uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati z- razglasitvijo. Št. 001-02/91-12/1 Ljubljana, dne 25. junija 1991. Skupščina Republike Slovenije Predsednik dr. France Bučar l. r.