iuris
Predpis je prenehal veljati.
§ zakonZakon o delavcih v državnih organih · ZDDO · ne velja od 21. 5. 2025

62. člen ZDDO

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 13. 4. 2005Vse odločbe ↓
  • UPRS sodba U 655/2004Upravno sodišče RS · 2005

    Aktivna legitimacija gre tožeči stranki na podlagi 1. odstavka 157. člena Ustave, 25. člena Ustave, 1. odstavka 1. člena ZUS, 2. odstavka 1. člena ZUS. Pravno razlikovanje med "zagotovljeno" in "izvršljivostjo" pravice je v nasprotju z določilom 15. člena Ustave. Določilo 10. člena MKVČP po praksi Sodišča za človekove pravice prepoveduje državi, da posameznikom omejuje sprejemanje informacij, ki bi jih drugi radi oziroma so jih pripravljeni posredovati. Gre torej zgolj za princip varovanja negativne svobode. Ta pravica pa ne vzpostavlja pozitivnih obveznosti države za zbiranje in posredovanje informacij. Pred uveljavitvijo ZDIJZ v Sloveniji ustavna pravica do dostopa do informacij javnega značaja ni bila zagotovljena na enak način, kot je bila po uveljavitvi ZDIJZ, in sicer zaradi pogojevanja dostopa do informacij javnega značaja s pravnim interesom, utemeljenim v zakonu, ZDIJZ pa v 1. členu to pravico daje vsakomur ob upoštevanju izjem iz določila 6. člena. Z uveljavitvijo ZSPJS-B dne 19. 12. 2003 je stopila v veljavo spremenjena določba 53. člena, s katero je zakonodajalec datum začetka uporabe ZSPJS in s tem tudi določila 1. odstavka 38. člena ZSPJS prestavil iz 1. 1. 2004 na

  • VDSS VDS Sodba Pdp 1734/97Višje delovno in socialno sodišče · 2000

    Delavcem v državni upravi se pri obračunu dodatka za delovno dobo upošteva obdobje efektivnega dela in ne tudi beneficirana delovna doba.

  • VDSS VDS sodba Pdp 1383/97Višje delovno in socialno sodišče · 1997

    Višina dodatka za delovno dobo je odvisna od dejanske (efektivne) delovne dobe in ne od delovne dobe, ki se po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju šteje s povečanjem. Določba pravilnika, ki ga je izdal minister za delavce ministrstva, ki upošteva tudi beneficirano delovno dobo pri izračunu dodatka za delovno dobo, ni skladna s predpisi (ZDDO, KPND).

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 7. 2. 2020

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 4. 2005
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • UPRS sodba U 655/2004
    Upravno sodišče RS · 13. 4. 2005

    Aktivna legitimacija gre tožeči stranki na podlagi 1. odstavka 157. člena Ustave, 25. člena Ustave, 1. odstavka 1. člena ZUS, 2. odstavka 1. člena ZUS. Pravno razlikovanje med "zagotovljeno" in "izvršljivostjo" pravice je v nasprotju z določilom 15. člena Ustave. Določilo 10. člena MKVČP po praksi Sodišča za človekove pravice prepoveduje državi, da posameznikom omejuje sprejemanje informacij, ki bi jih drugi radi oziroma so jih pripravljeni posredovati. Gre torej zgolj za princip varovanja negativne svobode. Ta pravica pa ne vzpostavlja pozitivnih obveznosti države za zbiranje in posredovanje informacij. Pred uveljavitvijo ZDIJZ v Sloveniji ustavna pravica do dostopa do informacij javnega značaja ni bila zagotovljena na enak način, kot je bila po uveljavitvi ZDIJZ, in sicer zaradi pogojevanja dostopa do informacij javnega značaja s pravnim interesom, utemeljenim v zakonu, ZDIJZ pa v 1. členu to pravico daje vsakomur ob upoštevanju izjem iz določila 6. člena. Z uveljavitvijo ZSPJS-B dne 19. 12. 2003 je stopila v veljavo spremenjena določba 53. člena, s katero je zakonodajalec datum začetka uporabe ZSPJS in s tem tudi določila 1. odstavka 38. člena ZSPJS prestavil iz 1. 1. 2004 na

  • VDSS VDS Sodba Pdp 1734/97
    Višje delovno in socialno sodišče · 2. 7. 2000

    Delavcem v državni upravi se pri obračunu dodatka za delovno dobo upošteva obdobje efektivnega dela in ne tudi beneficirana delovna doba.

  • VDSS VDS sodba Pdp 1383/97
    Višje delovno in socialno sodišče · 2. 10. 1997

    Višina dodatka za delovno dobo je odvisna od dejanske (efektivne) delovne dobe in ne od delovne dobe, ki se po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju šteje s povečanjem. Določba pravilnika, ki ga je izdal minister za delavce ministrstva, ki upošteva tudi beneficirano delovno dobo pri izračunu dodatka za delovno dobo, ni skladna s predpisi (ZDDO, KPND).