3. člen ZDO

Pri sporazumu, sklenjenem v obravnavanem primeru, ne gre za preklic in s tem za prenehanje prvega pravnega posla (darilne pogodbe), temveč za nov neodplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini in s tem za darilo. Sklenjeni sporazum torej z vidika davčnih predpisov predstavlja ponovno darilo. Posledično je tožnik kot tisti, ki je prejel v dar premoženje (nepremičnino), skladno s prvim odstavkom 3. člena ZDO, zavezanec za davek na darila. Davčni organ je pravilno odmeril davek na dediščine in darila, in sicer po stopnjah, kot veljajo za tiste udeležence v poslu, med katerimi ni sorodstvenega razmerja.

Zavezanec za plačilo davka na dediščine in darila je tudi občan, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. V tem primeru predstavlja osnovo za odmero davka vrednost prejetega premoženja na dan preživljančeve smrti, zmanjšana za dolgove, stroške in bremena, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje davek. Preživljanje v času, preden je bila sklenjena pogodba, ni takšno breme, če ga pogodba izrecno ne omenja.

Vrnitev nepremičnin na podlagi sporazumne razveljavitve darilne pogodbe zaradi nehvaležnosti ni darilo, temveč prenehanje pravne podlage.