iuris
Člen je črtan in nima več besedila. Odločbe spodaj se nanašajo na besedilo, ki je veljalo pred črtanjem; če so na voljo starejše različice, jih izberete pod »Različice besedila«.
§ zakonZakon o davkih občanov · ZDO · velja od 29. 10. 1988

3. člen ZDO

(črtan)

Sodna praksa: 3 odločbe navajajo ta člen · zadnja 8. 5. 2007Vse odločbe ↓
  • UPRS sodba U 1671/2005Upravno sodišče RS · 2007

    Pri sporazumu, sklenjenem v obravnavanem primeru, ne gre za preklic in s tem za prenehanje prvega pravnega posla (darilne pogodbe), temveč za nov neodplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini in s tem za darilo. Sklenjeni sporazum torej z vidika davčnih predpisov predstavlja ponovno darilo. Posledično je tožnik kot tisti, ki je prejel v dar premoženje (nepremičnino), skladno s prvim odstavkom 3. člena ZDO, zavezanec za davek na darila. Davčni organ je pravilno odmeril davek na dediščine in darila, in sicer po stopnjah, kot veljajo za tiste udeležence v poslu, med katerimi ni sorodstvenega razmerja.

  • VSRS Sodba U 703/92-7Vrhovno sodišče RS · 1993

    Zavezanec za plačilo davka na dediščine in darila je tudi občan, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. V tem primeru predstavlja osnovo za odmero davka vrednost prejetega premoženja na dan preživljančeve smrti, zmanjšana za dolgove, stroške in bremena, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje davek. Preživljanje v času, preden je bila sklenjena pogodba, ni takšno breme, če ga pogodba izrecno ne omenja.

  • VSRS Sodba U 362/92-6Vrhovno sodišče RS · 1993

    Vrnitev nepremičnin na podlagi sporazumne razveljavitve darilne pogodbe zaradi nehvaležnosti ni darilo, temveč prenehanje pravne podlage.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 31. 3. 2014
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Različice besedila · 2
  1. od 24. 12. 1990 · trenutno
  2. 21. 10. 1988 – 23. 12. 1990

Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.

Sodna praksa

3 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 5. 2007
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–3 od 3
  • UPRS sodba U 1671/2005
    Upravno sodišče RS · 8. 5. 2007

    Pri sporazumu, sklenjenem v obravnavanem primeru, ne gre za preklic in s tem za prenehanje prvega pravnega posla (darilne pogodbe), temveč za nov neodplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini in s tem za darilo. Sklenjeni sporazum torej z vidika davčnih predpisov predstavlja ponovno darilo. Posledično je tožnik kot tisti, ki je prejel v dar premoženje (nepremičnino), skladno s prvim odstavkom 3. člena ZDO, zavezanec za davek na darila. Davčni organ je pravilno odmeril davek na dediščine in darila, in sicer po stopnjah, kot veljajo za tiste udeležence v poslu, med katerimi ni sorodstvenega razmerja.

  • VSRS Sodba U 703/92-7
    Vrhovno sodišče RS · 20. 5. 1993

    Zavezanec za plačilo davka na dediščine in darila je tudi občan, ki prejme premoženje na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. V tem primeru predstavlja osnovo za odmero davka vrednost prejetega premoženja na dan preživljančeve smrti, zmanjšana za dolgove, stroške in bremena, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje davek. Preživljanje v času, preden je bila sklenjena pogodba, ni takšno breme, če ga pogodba izrecno ne omenja.

  • VSRS Sodba U 362/92-6
    Vrhovno sodišče RS · 4. 2. 1993

    Vrnitev nepremičnin na podlagi sporazumne razveljavitve darilne pogodbe zaradi nehvaležnosti ni darilo, temveč prenehanje pravne podlage.