144. člen ZDO
( prenehal veljati)
(črtan)
- VSRS Sodba I Up 204/98Vrhovno sodišče RS · 2001
Davčni organ davek na dediščino odmeri na podlagi določb ZDO. Plačilo davka na dediščino je naloženo dedičem.
- VSRS Sodba U 651/95Vrhovno sodišče RS · 2000
Zakon o davkih občanov (ZDO) ureja kategorije dedičev, ki so zavezani k plačilu davka na dediščine in darila in jih glede stopenj razvršča v tri različne skupine. Pri uvrščanju v posamezno skupino je potrebno upoštevati le osebe, točno določene v ZDO, ne pa vseh oseb iz tretjega dednega reda po Zakonu o dedovanju.
- VSRS Sodba U 1563/94-4Vrhovno sodišče RS · 1997
Na tožeči stranki je dokazno breme v upravnem postopku, ko trdi, da pri odpisnem dovoljenju (sklenjenem v obliki pogodbe med njo in njenim bratom kot zemljiškoknjižnim lastnikom) ne gre za darilno pogodbo, ker ji je že pred 30 leti njena mati dejansko podarila nepremičnine, čeprav jih je zatem z izročilno pogodbo prenesla na njenega brata.
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 25. 12. 2006 ~ · trenutno
- 11. 2. 1993 – 24. 12. 2006
- 24. 12. 1990 – 10. 2. 1993
- 21. 10. 1988 – 23. 12. 1990
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 4. 2001Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba I Up 204/98Vrhovno sodišče RS · 5. 4. 2001besedilo 1993–2006
Davčni organ davek na dediščino odmeri na podlagi določb ZDO. Plačilo davka na dediščino je naloženo dedičem.
- VSRS Sodba U 651/95Vrhovno sodišče RS · 17. 2. 2000besedilo 1993–2006
Zakon o davkih občanov (ZDO) ureja kategorije dedičev, ki so zavezani k plačilu davka na dediščine in darila in jih glede stopenj razvršča v tri različne skupine. Pri uvrščanju v posamezno skupino je potrebno upoštevati le osebe, točno določene v ZDO, ne pa vseh oseb iz tretjega dednega reda po Zakonu o dedovanju.
- VSRS Sodba U 1563/94-4Vrhovno sodišče RS · 19. 3. 1997besedilo 1993–2006
Na tožeči stranki je dokazno breme v upravnem postopku, ko trdi, da pri odpisnem dovoljenju (sklenjenem v obliki pogodbe med njo in njenim bratom kot zemljiškoknjižnim lastnikom) ne gre za darilno pogodbo, ker ji je že pred 30 leti njena mati dejansko podarila nepremičnine, čeprav jih je zatem z izročilno pogodbo prenesla na njenega brata.