Zakon o preprečevanju posledic rudarjenja v rudniku živega srebra Idrija (ZPPPR)

Da se zavaruje okolje neposredno nad rudnikom živega srebra v Idriji in da se obvaruje mesto Idrija pred posledico posedanja in drugimi posledicami, ki se odražajo v rudarski škodi, zdravstvenem stanju nekdanjih rudarjev zaradi dolgoletnega rudarjenja v rudniku živega srebra in izvede sanacija teh posledic, se s tem zakonom urejajo razmerja skupnega pomena v zvezi s postopnim zapiranjem rudnika ter zagotavljanje sredstev za te namene.

Organizacija združenega dela za vzdrževanje rudnika in rudniških naprav s firmo »Rudnik živega srebra Idrija« (v nadaljnjem besedilu: rudnik), ustanovljena z zakonom o Rudniku živega srebra Idrija (Uradni list SRS, št. 13/79), od dneva uveljavitve tega zakona izvaja postopno popolno in trajno ustavitev pridobivanja živosrebrne rude v rudniku, zapiranje jame in sanacijo rudišč.

Za uresničevanje ciljev in namenov iz 1. člena tega zakona rudnik izvaja ukrepe zavarovanja in stabilizacije hribin ter izkorišča rudnine zaradi postopnega zapiranja rudnika. Dejavnost iz prejšnjega odstavka tega člena je posebnega družbenega pomena.

Rudnik opravlja svojo dejavnost v skladu s programom, s katerim se določijo:

-        ukrepi in aktivnosti za zavarovanje okolja,

-        ukrepi za preprečitev naravne nesreče zaradi trajnega prenehanja rudarjenja,

-        tehnično-tehnološki način postopnega zapiranja rudnika,

-        in druge naloge za uresničitev namenov iz 1. člena. Povzetek programa iz prejšnjega odstavka tega člena sprejme Skupščina SR Slovenije na predlog njenega izvršnega sveta. Izvajanje programa iz prvega odstavka tega člena določa Izvršni svet Skupščine SR Slovenije z letnimi operativnimi programi.

Delavski svet rudnika sestavljajo poleg delegatov delavcev tudi delegati družbene skupnosti, ki jih delegirajo: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije 2 delegata, Skupščina občine Idrija 2 delegata in Raziskovalna skupnost Slovenije 1 delegata. Delegati družbene skupnosti enakopravno odločajo z delegati delavcev pri odločanju o vseh zadevah upravljanja rudnika, razen tistih, ki se nanašajo na delovna razmerja ter na delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev. S statutom rudnika se določi usklajevalni postopek  za primere, ko se z glasovanjem ne doseže soglasje.

K imenovanju individualnega poslovodnega organa oziroma predsednika kolegijskega poslovodnega organa rudnika da soglasje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.

K statutu rudnika da soglasje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.

Poleg lastnih virov, ki jih pridobiva z opravljanjem dejavnosti izkoriščanja rudnin v skladu s programom, in združenih sredstev, ki se zagotavljajo v občini Idrija, ustvarja rudnik celotni prihodek tudi s sredstvi solidarnosti v skladu s tem zakonom in z drugimi viri.

Za izvedbo del iz 2. člena tega zakona se uporabi del sredstev, zbranih na podlagi zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3/75, 8/78, 33/80 in 16/84), v obsegu, ki je določen s programom iz prvega odstavka 4. člena tega zakona. Letni obseg sredstev solidarnosti za namene iz 2. člena tega zakona določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije z letnim operativnim programom. Sredstva solidarnosti se uporabljajo za namene po tem zakonu, ko so zagotovljena tudi druga sredstva v skladu s programom iz 4. člena tega zakona.

Delavski svet rudnika najmanj enkrat letno poroča Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije o izvajanju programov iz 4. člena tega zakona, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije pa Skupščini SR Slovenije. Neposreden nadzor nad izvajanjem programov opravlja republiški upravni organ, pristojen za industrijo in gradbeništvo.

Rudnik uskladi svojo organiziranost in poslovanje z določbami tega zakona v roku 60 dni po uveljavitvi tega zakona. Do izvolitve novega delavskega sveta in imenovanja poslovodnega organa v skladu s tem zakonom opravljata funkcijo delavskega sveta in poslovodnega organa dosedanji delavski svet in poslovodni organ.

Ko rudnik konča dela po programu iz prvega odstavka 4. člena tega zakona, se opravi postopek njegove redne likvidacije. Po letu 2006 se spremeni dejavnost rudnika zaradi vzdrževanja nezalitega dela jame, monitoringa in vzdrževanja muzejskega rudnika. Po izvedbi postopka redne likvidacije rudnika lahko država neodplačno prenese del premoženja, ki je bil v lasti rudnika in ni potrebno za izvajanje vzdrževalnih del nezalitega dela jame ter se uporablja kot javno dobro, na občino Idrija, in sicer:

-        parcele v območju Mejce (k.o. mesto Idrija),

-        parcele v območju čistilne naprave in plinske postaje (k.o. mesto Idrija),

-        parcele na območju parkirišča v Barbarah (k.o. mesto Idrija),

-        parcele v območju Brusovše (k.o. mesto Idrija),

-        parcele na območju osnovnošolskega kompleksa (k.o. mesto Idrija) in

-        parcele na območju jaška Delo (k.o. mesto Idrija). Zakon o preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija (Uradni list RS, št. 37/87) vsebuje naslednji končni določbi: Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati tiste določbe zakona o Rudniku živega srebra Idrija (Uradni list SRS, št. 13/79), ki so v nasprotju s tem zakonom.

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.«. Zakon o dopolnitvah Zakona o preprečevanju posledic rudarjenja v Rudniku živega srebra Idrija – ZPPPR-A (Uradni list RS, št. 86/04) vsebuje naslednjo končno določbo: »4. člen Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.