Zakon o preživninskem varstvu kmetov (ZPVK)

S tem zakonom se urejajo pogoji in postopek za pridobitev pravice kmetov do preživninskega varstva, če oddajo svoja zemljišča družbeni pravni osebi.

(1)Za oddajo zemljišča po prejšnjem členu se šteje odpoved lastninske pravice v korist družbene pravne osebe ali izjava lastnika kmetijskega zemljišča, da bo po njegovi smrti to zemljišče prešlo v družbeno lastnino. če to zemljišče ob sklenitvi pogodbe odda v rabo družbeni pravni osebi.

(2)Kmet, ki namerava oddati zemljišče po prejšnjem odstavku, mora o tem obvestiti kmetijsko zemljiško skupnost.

(1)Kmet, ki odda svoje zemljišče družbeni pravni osebi po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), ima pravico do mesečnega denarnega prejemka (v nadaljnjem besedilu: preživnina).

(2)Pravica do preživnine iz prejšnjega odstavka ne vpliva na pravico upravičenca do prejemkov po drugih predpisih.

Če upravičenec nima zagotovljenega zdravstvenega varstva po drugih predpisih, se mu zagotavlja zdravstveno varstvo kot upravičencu do preživnine.

(1)Če upravičenec pri oddaji kmetijskega zemljišča družbeni pravni osebi zadrži manj kot 1 hektar zemljišča, ne plačuje prispevka za starostno zavarovanje kmetov.

(2)Na komasacijskih in melioracijskih območjih, na območjih, kjer se oblikujejo obdelovalni kompleksi kmetijskih organizacij združenega dela in organizacij združenih kmetov, si upravičenec ne more zadržati več kot 0,5 hektarja kmetijskega zemljišča, če je družbeno pravna oseba za zemljišče na takšnem območju v celoti zainteresirana.

(1)Upravičenec pridobi pravico do preživnine:

-        če odda družbeni pravni osebi najmanj 2 hektarja kmetijskega zemljišča oziroma najmanj 3 hektarje gozda za kmetijske, gozdarske ali gradbene namene;

-        če je star najmanj 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska), ali ne glede na starost, če je po predpisih o invalidskem zavarovanju delavcev ugotovljena njegova nezmožnost opravljati kmetijsko dejavnost;

-        če se z oddajo zemljišča strinja njegov zakonec oziroma oseba, ki je po predpisih o zakonski zvezi izenačena z zakoncem, ter tisti, ki so po splošnih predpisih o dedovanju njegovi nujni dediči in ki so kmetje po predpisih o kmetijskih zemljiščih;

-        če predloži sporazum, sklenjen s svojim zakoncem, oziroma osebo, ki je po predpisih o zakonski zvezi izenačena z zakoncem, o načinu razpolaganja s preživnino.

(2)Listine iz 3. in 4. alinee prejšnjega odstavka morajo biti sestavljene pri pristojnem sodišču v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju.

(1)Če družbene pravne osebe ne prevzamejo zemljišč, ki jih kmet namerava oddati po 2. členu tega zakona, pa sicer izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, je kmetijska zemljiška skupnost dolžna sprožiti pobudo za zagotovitev socialne varnosti in stabilnosti takega kmeta oziroma za prevzem njegovih zemljišč.

(2)Če osebe iz 3. alinee prvega odstavka prejšnjega člena v roku treh mesecev po sprožitvi pobude kmetijske zemljiške skupnosti ne izjavijo, da se strinjajo z oddajo zemljišča, so dolžne poskrbeti za njegovo obdelavo ter za socialno varnost in stabilnost kmeta ter tistih oseb, ki bi sicer izpolnjevale pogoje za pridobitev družinske pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju delavcev. Izvajanje teh dolžnosti nadzorujejo v mejah svojih pristojnosti kmetijska zemljiška skupnost in pristojni organ občinske skupnosti za socialno skrbstvo. Če te osebe ne zagotovijo kmetu socialne varnosti in stabilnosti, je pristojni organ občinske skupnosti za socialno skrbstvo upravičen, ne glede na privolitev kmeta, uporabiti vsa pravna sredstva v pravdnem in izvršilnem postopku, da se to zagotovi.

(3)Če se osebe iz 3. alinee prvega odstavka prejšnjega člena strinjajo z oddajo zemljišča po tem zakonu, pa ni družbenopravne osebe, ki bi zemljišče prevzela, prevzame v začasno upravljanje tako zemljišče kmetijska zemljiška skupnost po predpisih o kmetijskih zemljiščih. Kmet, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, in katerega zemljišče je prevzela v začasno upravljanje kmetijska zemljiška skupnost, pridobi pravico do preživnine po določbah tega zakona.

(4)Izplačilo preživnine po prejšnjem odstavku se zaznamuje v zemljiški knjigi.

(5)Po smrti kmeta postane del kmetijskega zemljišča, ki je po vrednosti enak izplačani preživnini, družbena lastnina in se prenese v kmetijski zemljiški sklad. Če se dediči obvežejo povrniti izplačano preživnino, in s tem soglaša kmetijska zemljiška skupnost, dedujejo vse zemljišče.

Družbena pravna oseba plača za pridobljeno zemljišče kupnino v višini, ki ustreza tržni vrednosti zemljišča v času sklepanja pogodbe na poseben račun iz 14. člena tega zakona.

Višina preživnine je odvisna od tržne vrednosti oddanega zemljišča in starosti upravičenca ob oddaji zemljišča ter se izračuna po 10. in 11. členu tega zakona.

(1)Znesek mesečne preživnine se izračuna tako, da se kupnina za oddano zemljišče deli s 84.

(2)Če je tako izračunani znesek preživnine nižji od starostne pokojnine kmetov v letu, v katerem upravičenec pridobi pravico do preživnine, je preživnina ob pridobitvi pravice do nje enaka tej pokojnini.

Znesek mesečne preživnine, ugotovljene po 10. členu tega zakona se glede na starost upravičenca ob oddaji zemljišča poveča:

-        za 20 %, če je upravičenec star 70 do 74 let,

-        za 25 %, če je upravičenec star 75 do 79 let in

-        za 30 %, če je upravičenec star 80 in več let.

Znesek mesečne preživnine, določen po 10., 11. in 13. členu tega zakonu se vsako leto povečuje v istem razmerju, v katerem se poveča starostna pokojnina kmetov (valorizacija preživnin).

(1)Po smrti upravičenca pridobijo pravico do preživnine:

-        njegov zakonec oziroma oseba, ki je po predpisih o zakonski zvezi izenačena z zakoncem, če je stara 55 let (moški) oziroma 50 let (ženska), oziroma tisti, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev družinske pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, če odda upravičenec družbeni pravni osebi vse zemljišče razen 1 hektarja oziroma 0,5 hektarja na območjih iz drugega odstavka 5. člena tega zakona;

-        njegov zakonec oziroma oseba, ki je po predpisih o zakonski zvezi izenačena z zakoncem, če je stara 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska), oziroma tisti, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev družinske pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju delavcev, če si upravičenec ob oddaji zemljišča zadrži več zemljišča kot je določeno v prejšnji alinei.

(2)Preživnina za osebe iz prejšnjega odstavka se določi v deležu preživnine upravičenca v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Za izplačevanje preživnine po tem zakonu se pri Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov oblikuje poseben račun.

(1)Dohodki posebnega računa po prejšnjem členu se oblikujejo iz:

-        na ta račun plačanih kupnin za zemljišča, oddana družbeni pravni osebi in

-        solidarnostne udeležbe združenega dela.

(2)Iz solidarnostne udeležbe združenega dela se zagotavljajo sredstva:

-        za izplačilo preživnin po 10., 11., 12. in 13. členu tega zakona, kolikor presega sredstva iz plačanih kupnin za oddana zemljišča in

-        za nadomestilo izpada dohodkov Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov za kritje izdatkov za starostne pokojnine kmetov, ki nastane zaradi izpada prispevkov po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (17., 19., 28., 29. in 30. člen) za zemljišča, prenešena v družbeno lastnino, in po prvem odstavku 5. člena tega zakona.

(3)Sredstva za solidarnostno udeležbo združenega dela zagotavljajo delavci in drugi delovni ljudje na podlagi programa posebnega računa Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov SR Slovenije s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, s katerim določijo tudi obseg te udeležbe, in z drugimi samoupravnimi sporazumi.

(4)Delavci in drugi delovni ljudje plačujejo za uresničevanje te solidarnostne udeležbe prispevek. Višino prispevka določajo delavci in drugi delovni ljudje v samoupravnih sporazumih iz prejšnjega odstavka. Če samoupravni sporazumi niso sklenjeni ali pa jih sklene le del udeležencev in sredstva za izvedbo programa posebnega računa Skupnosti niso zagotovljena, Skupščina SR Slovenije določi obseg solidarnostne udeležbe in stopnje prispevka za vse udeležence in druge delovne ljudi ali pa le za tiste, ki samoupravnega sporazuma niso sklenili.

(5)Obveznosti iz prejšnjih odstavkov se določijo v skladu z gibanjem družbenega proizvoda vsega gospodarstva in produktivnosti vsega družbenega dela v mejah in v skladu s smotri, določenimi v družbenih planih družbenokritičnih skupnosti.

Prevzemnik zemljišča mora plačali kupnino iz 8. člena tega zakona skupaj s pripadajočimi obrestmi najkasneje v roku treh let od sklenitve pogodbe iz 17. člena tega zakona. Kupnina se plačuje v enakih trimesečnih obrokih, in sicer do 15. v prvem mesecu trimesečja, začenši od prvega naslednjega meseca po overitvi pogodbe na sodišču.

(1)Znesek preživnine po 10., 11., 12. in 13. členu tega zakona izračuna strokovna služba Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije na podlagi podatkov, ki jih ji predloži družbena pravna oseba, ki namerava prevzeti zemljišče od kmeta, še preden je sklenjena pogodba o oddaji zemljišča. Tako izračunan znesek preživnine se vnese v sklenjeno pogodbo.

(2)S sklenitvijo pogodbe o oddaji zemljišča družbeni pravni osebi kmet pridobi pravico do preživnine.

(3)Pogodbo iz prejšnjega odstavka je treba overiti pri pristojnem sodišču. Družbena pravna oseba predloži izvod overjene pogodbe Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov.

(1)Upravičencu se prične izplačevati preživnina s prvim naslednjim mesecem po overitvi pogodbe iz prejšnjega člena na sodišču. Če upravičenec ob ovevitvi pogodbe še ni dopolnil starost 65 let (moški) oziroma 60 let (ženska), se mu prične preživnina izplačevati s prvim naslednjim mesecem po dopolnitvi te starosti, razen če gre za kmeta, ki je nezmožen opravljati kmetijsko dejavnost.

(2)Ob pogojih iz prejšnjega odstavka se upravičencu iz 7. člena tega zakona prične izplačevati preživnina s prvim naslednjim mesecem potem, ko je kmetijska zemljiška skupnost prevzela zemljišče v začasno upravljanje.

Preživnina se izplačuje vnaprej, najkasneje do 5. v mesecu.

Vse spore, ki nastanejo iz pogodbe po tem zakonu, rešuje pristojno redno sodišče.

Občanom, ki so pred uveljavitvijo tega zakona pridobili pravico do preživnine z oddajo kmetijskega zemljišča na podlagi odloka občinske skupščine, ta pravica ostane. Tem občanom občine še nadalje izplačujejo preživnino v skladu s svojimi odloki.

Določbe 7. člena tega zakona se začnejo uporabljati, ko so v ta namen zagotovljena sredstva s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti v skladu z dogovorom o temeljih plana SR Slovenije.

Republiški sekretar za delo sprejme v soglasju z republiškim sekretarjem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izvršilne predpise za izvajanje tega zakona v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 191-31/78 Ljubljana, dne 25. decembra 1978. Skupščina Socialistične republike Slovenije Predsednik Milan Kučan l. r.