966. člen ZOR

Tožnik ni dokazal, da je upravičen do plačila protivrednosti 150.000 nemških mark, temveč je upravičen le do lastništva na zastavljenem plovilu, kot je navedeno v III. točki zastavne pogodbe. Tožnik ni niti navajal, niti dokazal, da bi bila pridobitev investicijskih sredstev dolžnost tožencev.

Ker glede na določbo 966. člena ZOR zastavnik ni nujno tudi lastnik zastavljene stvari, ni utemeljen revizijski očitek, da bi moral toženec po pozivu tožeče stranke vozilo le-tej vrniti.

Stališče, po katerem bi zastavitelj po tem, ko bi se izkazalo, da je dolžnik plačilno nesposoben, in da ima zato upnik pravico do poplačila iz zastavljene stvari, prav zaradi tega (češ, da je bil v zmoti o dolžnikovi plačilni sposobnosti, oziroma, da ni imel dovolj podatkov o njegovem premoženjskem stanju) lahko zahteval razveljavitev pravnega posla o ustanovitvi zastavne pravice, bi izničilo pomen zavarovanja in povzročilo pravno nestabilnost v celotnem sistemu zavarovanja odgovornosti za izpolnitev terjatev. Presoja pogojev za izpodbijanje pravnega posla zavarovanja zaradi zmote o premoženjskem stanju dolžnika terja zato izrazito omejevalen pristop.

Stališče, da naj bi dogovor o hrambi zastavljenih stvari pri zastavnem dolžniku izključeval pravico zastavnega upnika, da zahteva izročitev stvari, bi torej onemogočilo realizacijo pogodb o zastavi zalog, ki so se v poslovnem življenju že oblikovale in ki jih sprejema tudi sodna praksa. Pravilno je zato nasprotno stališče, da sam dogovor o hrambi stvari pri zastavnemu dolžniku ne izključuje zahtevka zastavnega upnika na izročitev stvari v posest.

1. "Druga ločitvena pravica", ki jo omenja prvi odstavek 131. člena ZPPSL lahko nastane le, če kakšen drug zakon natančno določa predpostavke za njen nastanek. Notarski zapis o sklenitvi zastavne pogodbe glede premičnine z dogovorom o neposredni izvršljivosti sam po sebi ne zadošča za nastanek "druge ločitvene pravice" na premičnini, če niso izpolnjene še druge predpostavke za nastanek zastavne pravice na premičnini. 2. Prijavitelj ločitvene pravice lahko v pravdnem postopku uveljavlja ločitveno pravico tudi na drugi pravni podlagi kot je tista, ki jo je navedel v prijavi ločitvene pravice po 2. točki tretjega odstavka 137. člena ZPPSL. 3. Izročitev premičnine je predpostavka za nastanek zastavne pravice na premičnini (966. in 968. člen ZOR).

Predmet zastave je lahko vsaka premična stvar, na kateri obstaja lastninska pravica (966. čl. ZOR) in je v pravnem prometu. Z ekonomskega vidika pa je seveda pomembno, da ima ta stvar premoženjsko vrednost, ki daje upniku možnost prodaje stvari in poplačila iz prejetega izkupička. Vendar pa to ne pomeni, da je stvar, ki nima tržne vrednosti - kot je to v obravnavanem primeru, ko naj bi imela določeno vrednost le za naročnika, za katera je bila izdelana - izven pravnega prometa, kot to očitno menita pritožnika. Katere stvari so izvzete iz pravnega prometa, določajo predpisi. Dejstvo, da ima stvar, na kateri je prevzemnik posla pridobil zastavno pravico po samem zakonu (628. čl. ZOR), le majhno tržno ceno ali pa sploh ne, ne pomeni, da na njej zastavna pravica ni mogoča, temveč pomeni to le ustrezno manjše zavarovanje upnikove terjatve.

Tožeča stranka s toženo stranko ni sklenila pogodbe za pridobitev lastninske pravice na spornih kolesih niti vnaprejšnjega dogovora v smislu 2. odstavka 973. člena ZOR (da bi šlo, kot v pritožbi poudarja, za zahtevek na izpolnitev pogodbe), pač pa zastavno pogodbo zaradi zavarovanja svoje denarne terjatve iz pogodbe o poslovnem sodelovanju s toženo stranko (primerjaj 61. in 62. člen ZTLR ter 966. člen ZOR). Zato gredo tožeči stranki le tista materialnopravna upravičenja, za katera ima podlago v zastavni pogodbi v skladu z določbami ZOR.

Revizijska izvajanja v zvezi z ZTVCP, ki v 116. do 121. členu predvideva objektivni kriterij za ugotavljanje količine alkohola v organizmu in strokovni pregled, v konkretnem primeru niso merodajna, ker ne gre za kazenske sankcije zaradi kršitve pravil javnega cestnega prometa (kaznivo dejanje ali prekršek), temveč za pogodbo, ki določa pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Splošni pogoji zavarovanja določajo, da mora zavarovanec v primeru suma, da je vozil pod vplivom alkohola, sam poskrbeti za objektivno ugotovitev. Da v primeru suma alkoholiziranosti dokazno breme preide na zavarovanca, je izrecno določeno v točki 3.b prvega odstavka 3. člena, v kateri je navedena njegova obveznost, da poskrbi, da se s skrbno analizo natančno ugotovi stopnja njegove alkoholiziranosti; in v 1.b točki drugega odstavka 3. člena Pogojev AO-90, po kateri mora zavarovanec dokazati, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo.

Zastavna pogodba ni ne izvršilni naslov ne verodostojna listina, na podlagi katere je mogoče dovoliti izvršbo. Prav tako ni listina, ki dokazuje prehod obveznosti, tako da bi bilo proti zastavitelju mogoče dovoliti izvršbo, četudi ni kot dolžnik naveden v izvršilnem naslovu oziroma verodostojni listini. Upnik mora doseči vpis dolžnikove lastninske pravice na nepremičnini, da lahko nanjo predlaga izvršbo.

Če iz pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice ni razvidna odplačnost tega posla, mora tisti, ki se na odplačnost sklicuje, to dokazati.

Med strankama ni sporno, da je stanovanje, ki je predmet ločitvenega zahtevka, last oseb A in B. 966. čl. ZOR in prvi odst. 63. čl. ZTLR dopuščata obstoj zastavne pravice na premoženju 3. osebe, 22.a poglavje ZIP pa vsebuje le procesne določbe v zvezi z nastankom zastavne pravice na podlagi sporazuma strank. Stališče prvostopnega sodišča, po katerem iz določila prvega odst. 131. čl. ZPPSL izhaja, da je pogoj za nastanek ločitvene pravice pridobitev zastavne pravice na premoženju stečajnega dolžnika, je tako pravilno.

Tožeča stranka bi bila v smislu določila 214. člena ZOR upravičena do zamudnih obresti že od sklenitve izpodbite "pogodbe o odkupu terjatev" le, če bi se prvotožencu dokazal nepošten način pridobitve stvari. Takih trditev pa tožeča stranka ni podala. Zato gredo tožeči stranki zakonite zamudne obresti v skladu s citiranim določilom 214. člena ZOR le od dneva vložitve tožbe. Z izročitvijo originalnih listin o homologaciji za nove avtomobile kreditodajalcu je bilo lastniku vozil otežkočeno razpolaganje z vozili, ni pa bila s tem ustanovljena zastavna pravica.

Zastavitelj nima pravice zahtevati od dolžnika vnaprejšnjega zavarovanja svoje morebitne terjatve iz naslova poplačila upnika iz zastavljene stvari.

Če je po sklenitvi zastavne pogodbe za tovorno vozilo, dolžnik obdržal vozilo za nadaljnjo uporabo, upniku pa izročil en izvod ključev in prometno dovoljenje, zastavna pravica upnika ni veljavno pridobljena.

Dejstvo, da pravice in dolžnosti organov upravljanja stečajnega dolžnika opravlja stečajni upravitelj, ki ga je postavilo sodišče in se je zavezal, da bo delo opravljal vestno, še ne predstavlja okoliščine, ki izključuje verjetnost nevarnosti, da bo dolžnik s svojim ravnanjem onemogočil ali precej otežil izterjavo terjatve enega od upnikov. Upnik, ki ima v zavarovanje svoje denarne terjatve ločitveno (zastavno) pravico na dolžnikovih denarnih terjatvah, pridobljeno več kot 60 dni pred začetkom stečajnega postopka, ima že po zakonu pravico in dolžnost izterjati zastavljene terjatve in pravico, da se iz izterjanega denarja poplača, presežek pa mora izročiti dolžniku. Začetek stečajnega postopka na obstoj te pravice ne vpliva. Za njeno uveljavitev zato ni potrebna začasna odredba in torej ni podan eden od pogojev za njeno izdajo, to je nevarnost, da bo dolžnik - če začasna odredba ne bo izdana - onemogočil ali precej otežil izterjavo denarne terjatve.