934. člen ZOR
Večkratno in dvojno zavarovanje
(1)Če je kakšna stvar zavarovana pri dveh ali več zavarovalnicah pred isto nevarnostjo, za isti interes in isti čas, tako da seštevek zavarovalnih vsot ne presega njene vrednosti (večkratno zavarovanje), odgovarja vsaka zavarovalnica za popolno izpolnitev obveznosti, nastalih iz pogodbe, ki jo je ona sklenila.
(2)Če pa seštevek zavarovalnih vsot presega vrednost zavarovalne stvari (dvojno zavarovanje), vendar sklenitelj zavarovanja pri tem ni ravnal nepošteno, so vsa ta zavarovanja veljavna in ima vsaka zavarovalnica pravico do dogovorjene premije za zavarovalno dobo, ki je v teku, zavarovanec pa pravico zahtevati od vsake posamezne zavarovalnice odškodnino po z njim sklenjeni pogodbi, toda skupaj ne več kot znaša škoda.
(3)Če nastane zavarovalni primer, mora sklenitelj zavarovanja obvestiti o tem vsakega zavarovatelja iste nevarnosti in mu sporočiti imena in naslove drugih zavarovateljev ter zavarovalne vsote posameznih z njimi sklenjenih pogodb.
(4)Po izplačilu odškodnine zavarovancu trpi vsaka zavarovalnica del odškodnine v tistem razmerju, v katerem sta zavarovalna vsota, za katero se je zavezala, in seštevek vseh zavarovalnih vsot; zavarovalnica, ki je plačala več, pa ima pravico zahtevati od drugih zavarovalnic povrnitev tistega, kar je več plačala.
(5)Če je kakšna pogodba sklenjena, ne da bi bila navedena zavarovalna vsota, ali z neomejenim kritjem, se šteje, da je sklenjena z najvišjo zavarovalno vsoto.
(6)Za del zavarovalnice, ki ga ta ne more plačati, odgovarjajo druge zavarovalnice v sorazmerju s svojimi deli.
(7)Če je sklenitelj zavarovanja sklenil zavarovalno pogodbo, s katero je nastalo dvojno zavarovanje, ne da bi vedel za prej sklenjeno zavarovanje, sme ne glede na to, ali je prejšnje zavarovanje sklenil on sam ali kdo drug, v enem mesecu od dneva, ko je za to zvedel, zahtevati ustrezno znižanje zavarovalne vsote in premij poznejšega zavarovanja; vendar obdrži zavarovalnica prejete premije in ima pravico do premije za tekočo dobo.
(8)Če je prišlo do dvojnega zavarovanja zato, ker se je med zavarovanjem zmanjšala vrednost zavarovane stvari, ima sklenitelj zavarovanja pravico do ustreznega znižanja zavarovalnih vsot in premij začenši od dneva, ko je svojo zahtevo za znižanje sporočil zavarovalnici.
(9)Če je pri nastanku dvojnega zavarovanja sklenitelj zavarovanja ravnal nepošteno, sme vsaka zavarovalnica zahtevati razveljavitev pogodbe, obdržati prejete premije in zahtevati nezmanjšano premijo za tekočo dobo.
- VSRS Sodba II Ips 497/2005Vrhovno sodišče RS · 2006
Zavarovanji avtomobilske odgovornosti in AO Plus krijeta škodo in že zato zavarovalnin (odškodnin) ni mogoče kumulirati.
- VSL sklep I Cpg 226/2001Višje sodišče v Ljubljani · 2002
Zakon načelno dopušča tudi sklepanje zavarovalnih pogodb "za nazaj", zato je takšna antidatirana pogodba veljavna, razen v primeru iz 3. odst. 898. čl. ZOR. Ni odločilen datum sklenitve pogodbe, temveč čas trajanja zavarovanja, kot je določen v pogodbi. Respiro rok ni določen v nobenem veljavnem zakonu, vendar je ta institut urejen v splošnih pogojih zavarovalnic, torej gre za avtonomno pravo teh pravnih subjektov. Glede na jasno določilo citiranih splošnih pogojev tožene stranke, da se zavarovanje (pri pogodbah, sklenjenih za eno ali več let) avtomatično podaljša za 30 dni, če zavarovalnici vsaj tri dni pred iztekom zavarovanja ni vročena zavarovančeva izjava, da na podaljšanje ne pristane, gre v teh primerih za pogodbo, sklenjeno za dobo enega leta in 30 dni, pri čemer je zavarovanje za zadnjih 30 dni sklenjeno pod razveznim pogojem, da zavarovanec ne sporoči svoje odklonitve. Nikakršen drug pogoj ni potreben za veljavnost zavarovanja v respiro roku.
- VSRS Sodba II Ips 1/2001Vrhovno sodišče RS · 2001
Revizijska izvajanja v zvezi z ZTVCP, ki v 116. do 121. členu predvideva objektivni kriterij za ugotavljanje količine alkohola v organizmu in strokovni pregled, v konkretnem primeru niso merodajna, ker ne gre za kazenske sankcije zaradi kršitve pravil javnega cestnega prometa (kaznivo dejanje ali prekršek), temveč za pogodbo, ki določa pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Splošni pogoji zavarovanja določajo, da mora zavarovanec v primeru suma, da je vozil pod vplivom alkohola, sam poskrbeti za objektivno ugotovitev. Da v primeru suma alkoholiziranosti dokazno breme preide na zavarovanca, je izrecno določeno v točki 3.b prvega odstavka 3. člena, v kateri je navedena njegova obveznost, da poskrbi, da se s skrbno analizo natančno ugotovi stopnja njegove alkoholiziranosti; in v 1.b točki drugega odstavka 3. člena Pogojev AO-90, po kateri mora zavarovanec dokazati, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo.
Sodna praksa
8 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 3. 2006Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba II Ips 497/2005Vrhovno sodišče RS · 23. 3. 2006
Zavarovanji avtomobilske odgovornosti in AO Plus krijeta škodo in že zato zavarovalnin (odškodnin) ni mogoče kumulirati.
- VSL sklep I Cpg 226/2001Višje sodišče v Ljubljani · 17. 10. 2002
Zakon načelno dopušča tudi sklepanje zavarovalnih pogodb "za nazaj", zato je takšna antidatirana pogodba veljavna, razen v primeru iz 3. odst. 898. čl. ZOR. Ni odločilen datum sklenitve pogodbe, temveč čas trajanja zavarovanja, kot je določen v pogodbi. Respiro rok ni določen v nobenem veljavnem zakonu, vendar je ta institut urejen v splošnih pogojih zavarovalnic, torej gre za avtonomno pravo teh pravnih subjektov. Glede na jasno določilo citiranih splošnih pogojev tožene stranke, da se zavarovanje (pri pogodbah, sklenjenih za eno ali več let) avtomatično podaljša za 30 dni, če zavarovalnici vsaj tri dni pred iztekom zavarovanja ni vročena zavarovančeva izjava, da na podaljšanje ne pristane, gre v teh primerih za pogodbo, sklenjeno za dobo enega leta in 30 dni, pri čemer je zavarovanje za zadnjih 30 dni sklenjeno pod razveznim pogojem, da zavarovanec ne sporoči svoje odklonitve. Nikakršen drug pogoj ni potreben za veljavnost zavarovanja v respiro roku.
- VSRS Sodba II Ips 1/2001Vrhovno sodišče RS · 22. 8. 2001
Revizijska izvajanja v zvezi z ZTVCP, ki v 116. do 121. členu predvideva objektivni kriterij za ugotavljanje količine alkohola v organizmu in strokovni pregled, v konkretnem primeru niso merodajna, ker ne gre za kazenske sankcije zaradi kršitve pravil javnega cestnega prometa (kaznivo dejanje ali prekršek), temveč za pogodbo, ki določa pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Splošni pogoji zavarovanja določajo, da mora zavarovanec v primeru suma, da je vozil pod vplivom alkohola, sam poskrbeti za objektivno ugotovitev. Da v primeru suma alkoholiziranosti dokazno breme preide na zavarovanca, je izrecno določeno v točki 3.b prvega odstavka 3. člena, v kateri je navedena njegova obveznost, da poskrbi, da se s skrbno analizo natančno ugotovi stopnja njegove alkoholiziranosti; in v 1.b točki drugega odstavka 3. člena Pogojev AO-90, po kateri mora zavarovanec dokazati, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo.
- VSL sodba I Cpg 908/2000Višje sodišče v Ljubljani · 24. 5. 2001
Neodgovornost za prometni prekršek še ne pomeni, da voznica ni (so)odgovorna za nastanek škode po pravilih civilnega prava. Na odločbo sodnika za prekrške (niti obsodilno niti oprostilno) pravdno sodišče ni vezano, saj je vezano samo na obsodilno sodbo v kazenskem postopku, pa še to le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Trditev, ki jo postavi izvedenec v svojem mnenju (enako velja tudi za navedbe prič) še ni trditev stranke, zato se mora stranka, ki svoj zahtevek ali obrambo temelji na takšnih navedbah drugih udeležencev v postopku, na te navedbe izrecno in konkretizirano sklicevati, da jih je mogoče šteti kot trditve strank.
- VSRS Sodba III Ips 55/99Vrhovno sodišče RS · 6. 4. 2000
Kot sta ugotovili sodišči druge in prve stopnje, tožena podjetnika nista vrnila tožeči stranki posojila, ki ga je po "polici za zavarovanje kredita" tožeča stranka zavarovala pri toženi. S tem je nastopil zavarovalni primer in tožena bi morala tožeči stranki izplačati neodplačani del posojila, saj se je zavezala, da bo "v primeru nevračila kredita s strani kreditojemalca ... po pozivu zavarovanca nepreklicno poravnala zavarovani znesek". Na to obveznost ne vpliva dejstvo, da si je tožeča stranka zagotovila še dodatno zavarovanje svoje terjatve iz naslova posojila s tem, da ji je posojilojemalec izročil ob sklenitvi pogodbe dva bianco akceptna naloga s pooblastilom za odgovarjajočo izpolnitev. Dogovorjeno zavarovanje kredita je namreč samostojen pravni posel.
- VSL sklep II Cp 1991/98Višje sodišče v Ljubljani · 22. 12. 1999
V primeru dvojnega zavarovanja je za veljavnost pogodbe odločilna poštenost ali nepoštenost sklenitelja zavarovanja v času sklenitve druge zavarovalne pogodbe.
- VSRS Sodba III Ips 113/97Vrhovno sodišče RS · 30. 6. 1999
Pri pogodbi, sklenjeni med zavarovalnico in hranilnico, gre za pogodbo v korist tretjih - deponentov hranilnice, saj so se zavarovale njihove terjatve iz naslova vlog. Po določilu drugega odstavka 899. člena ZOR se določbe XXVII. poglavja, ki se nanaša na zavarovanje, ne uporabljajo za zavarovanje terjatev. Uporaba določil 300. člena ZOR o subrogaciji po zakonu in sploh o subrogaciji (zlasti 299. člen ZOR) iz splošnega dela - temeljev obligacijskih razmerij s tem seveda ni izključena. Pogoj za uveljavljanje pravic iz subrogacije (bodisi na zakonski bodisi na pogodbeni podlagi) je izpolnitev tuje obveznosti. V obravnavani zadevi pa tožeča zavarovalnica ni z izplačilom vlog deponentom hranilnice plačala tujega dolga, temveč je izpolnila samo svojo lastno pogodbeno obveznost iz zavarovalne pogodbe z dne 25.1.1991 in iz police št... z dne 6.1.1993. Zavarovalnica je sklenila citirano pogodbo v okviru svojega poslovanja odplačno - proti plačilu premije in zato je seveda tudi prevzela obveznost za izplačilo vlog, če nastopi zavarovalni primer. Gre tedaj za popolnoma normalno poslovno razmerje na podlagi gospodarskega računa, ko si stranki s svojimi pravicami in obveznostmi stojita
- VSRS Sodba II Ips 380/97Vrhovno sodišče RS · 23. 9. 1998
Če je pri nastanku dvojnega zavarovanja sklenitelj zavarovanja ravnal nepošteno, sme vsaka zavarovalnica zahtevati razveljavitev pogodbe, obdržati prejete premije in zahtevati zmanjšano premijo za tekočo dobo (9. odstavek 934. člena ZOR). Po povedanem se pokaže, da je za presojo nepoštenega ravnanja sklenitelja zavarovanja odločilen trenutek nastanka dvojnega zavarovanja (tako stališče je materialnopravno pravilno zavzeto tudi v reviziji), dokazno breme glede obstoja nepoštenega ravnanja sklenitelja zavarovanja pri nastanku dvojnega zavarovanja pa je na tisti zavarovalnici, ki zahteva razveljavitev pogodbe (v obravnavanem primeru tedaj na tožeči stranki).