859. člen ZOR

Upoštevaje neizpodbojno dejansko stanje, ugotovljeno v pravnomočni sodbi, je jalovo revizijsko iskanje opore za stvarno pasivno legitimacijo prvega toženca v določbi drugega odstavka 881. člena ZOR; ker slednji ni bil posrednik pri organiziranju potovanja, ga na podlagi te zakonske določbe v nobenem primeru ni mogoče šteti za organizatorja. Do drugačnega rezultata tudi ne more privesti (sicer podredno) sklicevanje tožnikov na določbo tretjega odstavka 85. člena ZOR, saj so po ugotovitvah v pravnomočni sodbi vedeli ali bi po okoliščinah lahko vsaj sklepali, da je prvi toženec sklenil pogodbo o organiziranju potovanja le kot zastopnik v imenu zastopane druge tožene stranke.

Listina, ki jo tožena stranka označuje z izrazom "voucher", izhajajoč iz njene vsebine, ni turistična nakaznica (voucher), ampak potrdilo, s katerim je turistična agencija kot posrednik prevzela obveznost, da bo z organizatorjem potovanja sklenila pogodbo o organiziranju potovanja.

V primeru, da je iz Splošnih pogojev organizatorja potovanja razvidno, da je osnova prijave izpolnjeni prijavni dokument in vplačana akontacija je pogodba o organiziranju potovanju sklenjena šele takrat, ko sta oba pogoja izpolnjena.

Po določilu četrtega odstavka 877. člena ZOR ima organizator potovanja ne glede na splošne pogoje poslovanja pravico do povračila svojih stroškov v primeru, če potnik odstopi od pogodbe zaradi okoliščin, ki se jim ni mogel izogniti ali jih odvrniti in bi bile ob sklenitvi pogodbe utemeljen razlog, da pogodbe ne bi sklenil, če bi bile takrat podane. Nenadna bolezen tožničinega moža je sicer tak razlog. Toda, ker je bilo ugotovljeno, da je imela toženka zaradi tožničinega nepravočasnega odstopa od pogodbe strošek v polni ceni potovanja, ki je bistveno višji od tožničinega vplačila, ni dolžna vrniti tožnici spornega zneska.