811. člen ZOR

Neutemeljena odpoved pogodbe o trgovskem zastopanju razlog, da ima druga stranka pravico, da razdre pogodbo brez odpovednega roka. To pomeni, da sama neutemeljena odpoved pogodbe ne more imeti za posledico njene razveze. Za terjatve podjetnikov posameznikov ne velja triletni zastaralni rok iz 374. člena ZOR, ampak njihove terjatve zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku.

Dolžnost obveščanja nasprotne stranke o razdrtju pogodbe oziroma o dejstvih, ki vplivajo na njuno medsebojno razmerje, je urejena v 130. in 268. čl. ZOR, pri čemer je namen sporočanja očitno v tem, da druga stranka izve za pomembno dejstvo oziroma za razdrtje pogodbe. Način in oblika sporočila v zakonu nista določena, pomembno je, da doseže naslovnika.

Tožena stranka je bila dolžna plačevati 3 % provizijo v času veljavnosti Dogovora in Aneksa, kar je tudi storila. Če ni zahtevala vrnitve iz naslova jamstva in je bila pripravljena tožniku še eno leto plačevati 1 % provizijo, je to stvar njene poslovne odločitve in ne more predstavljati priznanja tožene stranke, da je tožnik upravičen zahtevati provizijo tudi po prenehanju veljavnosti Dogovora, ki po vsebini predstavlja pogodbo o trgovskem zastopanju v smislu določb 790. člena in naslednjih ZOR.

Tudi pravila ZOR o prenehanju agencijske pogodbe so v načelu dispozitivna. Taka niso le tista, pri katerih je pogodbena svoboda omejena (prim. na primer tretji odstavek 810. člena ZOR). Prepovedi dogovora o možnosti odpovedi agencijske pogodbe, ki je sklenjena za določen čas, pa v ZOR ni. Zaradi načela svobode urejanja obligacijskih razmerij (10. člen ZOR) s sklepanjem po nasprotnem razlogovanju takšne (načelne) prepovedi ni mogoče izpeljati niti iz prvega odstavka 810. člena ZOR, kot zmotno meni revident. Tako velja, da agencijska pogodba, sklenjena za določen čas, lahko preneha na podlagi enostranskega upravičenja pred iztekom tega časa v dveh primerih: (1) z odstopno izjavo brez odpovednega roka zaradi resnih razlogov (prvi odstavek 811. člena ZOR) in (2) z odpovedjo z odpovednim rokom, če sta se pogodbeni stranki tako dogovorili.

Po določbi 1. odstavka 811. člena ZOR je lahko vsaka stranka iz resnih razlogov, ki jih morala navesti, razdrla pogodbo o trgovskem zastopanju brez odpovednega roka. Ponavljajoči manjki blaga, ki so zaupani zastopniku, so nedvomno dovolj resen razlog, ki je upravičeval naročitelja, da je že na podlagi zakonske ureditve razdrl pogodbo brez odpovednega roka.

Že sodišče prve stopnje je opozorilo na 2.odst. 811.čl. ZOR, po katerem se v primeru, če izjava ne navaja resnih vzrokov šteje, da gre za odpoved z rednim odpovednim rokom.

Stranki pogodbe o trgovskem zastopanju lahko v pogodbi določita "resne razloge", ki upravičujejo razvezo pogodbe brez odpovedanja roka. V izjavi, s katero razdira pogodbo brez odpovednega roka, pa mora pogodbena stranka navesti konkretno dejanje, ki velja za "resen vzrok". Ne zadostuje samo sklicevanje na ustrezno določilo pogodbe, če ta določa samo abstraktni dejanski stan.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta bila sporna primanjkljaja nadpovprečna v primerjavi z drugimi primerljivimi prodajalci. Prav to in pa dejstvo, da je do primanjkljajev prišlo praktično zaporedoma, del drugega primanjkljaja pa izvira med drugim iz predaje srečk v prodajo izven lokala v nasprotju z izrecnimi določili Pogodbe o poslovnem sodelovanju (prim. 13. čl. te pogodbe, priloga A 7), po prepričanju pritožbenega sodišča govori v prid presoji, da je bil odstop od pogodbe brez odpovednega roka upravičen. Takšno prepričanje dodatno utrjuje pravna narava sporne pogodbe, za katero je značilna zaupnost razmerja med pogodbenikoma. V konkretnem primeru pa je ta zaupnost še posebej poudarjena, saj je bil tožnik s pogodbo pooblaščen tudi za sklepanje pogodb v imenu in za račun toženke in za izvrševanje teh pogodb (2. čl. Pogodbe o poslovnem sodelovanju).