797. člen ZOR
Skrb za naročiteljeve interese
(1)Zastopnik mora skrbeti za naročiteljeve interese in pri vseh poslih, ki se jih loteva, ravnati kot dober gospodarstvenik.
(2)Pri tem mora upoštevati navodila, ki mu jih je dal naročitelj.
(3)Zastopnik mora dajati naročitelju vsa potrebna obvestila o položaju na trgu, zlasti tista, ki so pomembna za vsak posamezen posel.
- UPRS sodba U 1511/2006Upravno sodišče RS · 2008
Sporno je vprašanje, ali se za obdavčitev uporabi splošno pravilo glede določanja kraja opravljenega prometa storitev (1. odstavek 17. člena ZDDV), torej po sedežu izvajalca in s tem obdavčitev v Sloveniji, ali pa so storitve obdavčene po načelu sedeža naročnika storitve (4. odstavek navedenega člena) in so obdavčene v tujini. Po mnenju sodišča gre v obravnavanem primeru za opravljene storitve po pogodbi o trgovskem zastopanju oz. agencijski pogodbi, kjer gre za naročitelja principala in agenta zastopnika, oz. med naročiteljem in trgovskim zastopnikom (pogodbenem trgovcu) kot aktivatorjem za ogrevanje, prezračevanja, ipd. kot izhaja iz sporne pogodbe, katere pravna narava je pravilno ugotovljena tudi s strani tožene stranke in ne za posamezne storitve po 3. odstavku v povezavi s 4. odstavkom 17. člena ZDDV, zato se za kraj, kjer je bil opravljen promet storitev, šteje kraj, kjer ima tožnik kot davčni zavezanec, ki opravlja storitve svoj sedež ali poslovno enoto (1. odstavek 17. člena ZDDV).
- VSL sodba in sklep II Cp 1378/2004Višje sodišče v Ljubljani · 2004
Tožnica bi lahko v konkretnem primeru zahtevala le vračilo delnic, ne pa tudi njihovo protivrednost. Delnice s prvotno oznako B so kasneje pridobile oznako G, ker so postale predmet pravnega prometa. V primeru, da se bo v novem postopku ugotovilo, da so delnice z oznako B tvorile isti razred, kot delnice z oznako G, ne bo mogoče zaključiti, da tožnica zahteva drug predmet izpolnitve.
- VSRS Sklep II Ips 167/98Vrhovno sodišče RS · 1998
Čim gre za dve različni zavarovalni pogodbi z različnima zavarovalnicama, ni iste pravne podlage in s tem tudi ne materialnega sosporništva. Pravilen je poudarek nižjih sodišč, da sama solidarna odgovornost še ne pomeni iste pravne podlage. Solidarna obveznost pomeni zgolj to, da odgovarja vsak dolžnik solidarne obveznosti upniku za celo obveznost in da lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena (prvi odstavek 414. člena ZOR). Skratka, pri solidarnosti dolžnikov gre za več obligacijskih razmerij, gre za več dolgov, čeprav je dolgovana le ena stvar, eno upravičenje (odškodnina). Solidarna obveznost se potemtakem ne tiče neposredno pravne podlage obveznosti dolžnikov. Res se porok s poroštveno pogodbo nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil (797. člen ZOR). Toda že iz te zakonske definicije poroštva sledi, da gre vsebinsko za dve pogodbi med upnikom in dolžnikom na eni strani ter med porokom in upnikom na drugi strani iz različnih pravnih naslovov, pa čeprav je kdaj tehnično izpeljano tako, da gre v formalnem pogledu za eno pogodbo. Tudi, če gre
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 4. 2008Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS sodba U 1511/2006Upravno sodišče RS · 8. 4. 2008
Sporno je vprašanje, ali se za obdavčitev uporabi splošno pravilo glede določanja kraja opravljenega prometa storitev (1. odstavek 17. člena ZDDV), torej po sedežu izvajalca in s tem obdavčitev v Sloveniji, ali pa so storitve obdavčene po načelu sedeža naročnika storitve (4. odstavek navedenega člena) in so obdavčene v tujini. Po mnenju sodišča gre v obravnavanem primeru za opravljene storitve po pogodbi o trgovskem zastopanju oz. agencijski pogodbi, kjer gre za naročitelja principala in agenta zastopnika, oz. med naročiteljem in trgovskim zastopnikom (pogodbenem trgovcu) kot aktivatorjem za ogrevanje, prezračevanja, ipd. kot izhaja iz sporne pogodbe, katere pravna narava je pravilno ugotovljena tudi s strani tožene stranke in ne za posamezne storitve po 3. odstavku v povezavi s 4. odstavkom 17. člena ZDDV, zato se za kraj, kjer je bil opravljen promet storitev, šteje kraj, kjer ima tožnik kot davčni zavezanec, ki opravlja storitve svoj sedež ali poslovno enoto (1. odstavek 17. člena ZDDV).
- VSL sodba in sklep II Cp 1378/2004Višje sodišče v Ljubljani · 17. 11. 2004
Tožnica bi lahko v konkretnem primeru zahtevala le vračilo delnic, ne pa tudi njihovo protivrednost. Delnice s prvotno oznako B so kasneje pridobile oznako G, ker so postale predmet pravnega prometa. V primeru, da se bo v novem postopku ugotovilo, da so delnice z oznako B tvorile isti razred, kot delnice z oznako G, ne bo mogoče zaključiti, da tožnica zahteva drug predmet izpolnitve.
- VSRS Sklep II Ips 167/98Vrhovno sodišče RS · 17. 9. 1998
Čim gre za dve različni zavarovalni pogodbi z različnima zavarovalnicama, ni iste pravne podlage in s tem tudi ne materialnega sosporništva. Pravilen je poudarek nižjih sodišč, da sama solidarna odgovornost še ne pomeni iste pravne podlage. Solidarna obveznost pomeni zgolj to, da odgovarja vsak dolžnik solidarne obveznosti upniku za celo obveznost in da lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena (prvi odstavek 414. člena ZOR). Skratka, pri solidarnosti dolžnikov gre za več obligacijskih razmerij, gre za več dolgov, čeprav je dolgovana le ena stvar, eno upravičenje (odškodnina). Solidarna obveznost se potemtakem ne tiče neposredno pravne podlage obveznosti dolžnikov. Res se porok s poroštveno pogodbo nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil (797. člen ZOR). Toda že iz te zakonske definicije poroštva sledi, da gre vsebinsko za dve pogodbi med upnikom in dolžnikom na eni strani ter med porokom in upnikom na drugi strani iz različnih pravnih naslovov, pa čeprav je kdaj tehnično izpeljano tako, da gre v formalnem pogledu za eno pogodbo. Tudi, če gre