765. člen ZOR
Odstop od pogodbe
(1)Naročitelj lahko odstopi od pogodbe.
(2)V primeru, ko odstopi od pogodbe, po kateri gre prevzemniku naročila plačilo za njegov trud, mu mora naročitelj izplačati ustrezen del plačila in mu povrniti škodo, ki jo je pretrpel zaradi odstopa od pogodbe, če za odstop ni bilo utemeljenih razlogov.
- VSL Sodba I Cpg 749/2017Višje sodišče v Ljubljani · 2018
10. člen ZOR določa, da udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavnimi načeli, s prisilnimi predpisi in z moralo. V tej zadevi so se podpisniki Pogodbe (veljavno) dogovorili za 2/3 večino, zgolj zaradi tega pa Pogodba v delu, ki določa odpoved iz krivdnih razlogov, še ni neveljavna.
- VSRS Sodba II Ips 165/2009Vrhovno sodišče RS · 2010
Vse dokler je podano zadostno soglasje etažnih lastnikov za posel rednega upravljanja, preklic izjave o danem naročilu s strani tretje do šeste tožene stranke ob pravilni uporabi materialnega prava ne povzroči prenehanja. Ker posel rednega upravljanja zavezuje tudi tiste, ki se z njimi niso strinjali oziroma so svoje soglasje dali, a so ga kasneje umaknili, uporaba določb ZOR o poslovodstvu brez naročila ne pride v poštev.
- VSL sodba I Cpg 908/2009Višje sodišče v Ljubljani · 2010
V okviru izvajanja pogodbe delo tožeče stranke ni rezultiralo v neki samostojni stvaritvi, ki bi jo od nje kot izvajalca prevzemala tožena stranka kot naročnik v smislu pogodbe o delu. Po mnenju pritožbenega sodišča je zato pogodbeno razmerje med pravdnima strankama, kot izhaja iz navedene pogodbe, najbližje mandantni pogodbi. Za utemeljitev škode iz naslova izgubljenega dobička bi morala stranka zatrjevati vse potrebne dejanske okoliščine, iz katerih bi bilo sklepati na dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati, v kolikor bi se pogodba med pravdnima strankama izvajala do zaključka del na predoru. Ne zadostuje zgolj sklicevanje na prihodke, ki bi jih tožena stranka prejela v skladu s pogodbo, temveč bi morala upoštevati tudi pričakovane stroške, ki bi jih tožena stranka imela, v kolikor bi se pogodba izvajala.
Sodna praksa
7 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 12. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cpg 749/2017Višje sodišče v Ljubljani · 18. 12. 2018
10. člen ZOR določa, da udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z ustavnimi načeli, s prisilnimi predpisi in z moralo. V tej zadevi so se podpisniki Pogodbe (veljavno) dogovorili za 2/3 večino, zgolj zaradi tega pa Pogodba v delu, ki določa odpoved iz krivdnih razlogov, še ni neveljavna.
- VSRS Sodba II Ips 165/2009Vrhovno sodišče RS · 11. 11. 2010
Vse dokler je podano zadostno soglasje etažnih lastnikov za posel rednega upravljanja, preklic izjave o danem naročilu s strani tretje do šeste tožene stranke ob pravilni uporabi materialnega prava ne povzroči prenehanja. Ker posel rednega upravljanja zavezuje tudi tiste, ki se z njimi niso strinjali oziroma so svoje soglasje dali, a so ga kasneje umaknili, uporaba določb ZOR o poslovodstvu brez naročila ne pride v poštev.
- VSL sodba I Cpg 908/2009Višje sodišče v Ljubljani · 15. 1. 2010
V okviru izvajanja pogodbe delo tožeče stranke ni rezultiralo v neki samostojni stvaritvi, ki bi jo od nje kot izvajalca prevzemala tožena stranka kot naročnik v smislu pogodbe o delu. Po mnenju pritožbenega sodišča je zato pogodbeno razmerje med pravdnima strankama, kot izhaja iz navedene pogodbe, najbližje mandantni pogodbi. Za utemeljitev škode iz naslova izgubljenega dobička bi morala stranka zatrjevati vse potrebne dejanske okoliščine, iz katerih bi bilo sklepati na dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati, v kolikor bi se pogodba med pravdnima strankama izvajala do zaključka del na predoru. Ne zadostuje zgolj sklicevanje na prihodke, ki bi jih tožena stranka prejela v skladu s pogodbo, temveč bi morala upoštevati tudi pričakovane stroške, ki bi jih tožena stranka imela, v kolikor bi se pogodba izvajala.
- VSL sodba I Cpg 981/2004Višje sodišče v Ljubljani · 26. 1. 2006
Zmotno razumevanje določil Pogodbe je imelo za posledico tudi zmotno pravno kvalifikacijo pogodbe. Če namreč tožeča stranka ni prevzela obveznosti, da bo toženo stranko uspešno sanirala, ni prevzela rizika za takšen uspeh. Pojem uspešne sanacije je ob odsotnosti kakršnekoli razlage s strani pravdnih strank po prepričanju pritožbenega sodišča namreč treba razumeti vsaj kot takšno finančno stanje podjetja, pri katerem ni podan stečajni razlog. Ob tem je pojem dalj časa trajajoče plačilne nesposobnosti iz 1. odstavka 2. člena ZPPSL treba razlagati v povezavi z 2. odstavkom 12. člena ZFPPod, ki upravi nalaga vložitev predloga za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če ni mogoče zagotoviti likvidnosti v roku dveh mesecev od nastopa nelikvidnosti.
- VSRS Sodba in sklep II Ips 551/2000Vrhovno sodišče RS · 24. 5. 2001
Pri denarni obveznosti gre upniku odškodnina poleg zamudnih obresti le, če je zaradi dolžnikove zamude pretrpel večjo škodo kot znašajo obresti. Upnik pa je bil tudi dolžan, da je storil vse razumne ukrepe, da bi se preprečila oziroma zmanjšala škoda.
- VSL sklep I Cp 1905/99Višje sodišče v Ljubljani · 8. 11. 2000
Določbo 29. člena SZ o vlogi upravnika kot zastopnika lastnikov stanovanj pred sodišči in upravnimi organi v sporih o njihovih pravicah in koristih je treba upoštevati le v razmerju do tretjih oseb. Obveznost toženke do tožeče stranke, katere izpolnitev slednja terja v tem postopku, pa ima svoj izvor v Pogodbi o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše, ki jo je treba opredeliti po vsebini kot pogodbo o naročilu (člen 749. - 770. ZOR). Ker tožeča stranka izterjuje stroške, ki jih mora v skladu z določbo 1. odst. 759. čl. ZOR naročitelj (toženka) povrniti prevzemniku naročila (tožeči stranki), skupaj z obrestmi od dneva, ko jih je plačal, je tožeča stranka aktivno legitimirana za izterjavo teh stroškov v svojem imenu (in ne kot "zakoniti zastopnik"), povsem neodvisno od vira sredstev za kritje stroškov obratovanja in brez potrebe po pravno nedoslednem mešanju vrst obveznosti glede na način njihovega nastanka med pogodbenimi in nepogodbenimi obveznostmi.
- VSL sodba Cpg 301/95Višje sodišče v Ljubljani · 7. 6. 1995
Ob ugotovitvi, da dolžnik še ni vrnil posojila po veljavni posojilni pogodbi, samo zato, ker je upnik poskusil vnovčiti dva akceptna naloga v previsokih zneskih (med strankama pa sta sporna valutna klavzula in višina pogodbene obrestne mere), še ni utemeljen zahtevek na vrnitev (preostalih) akceptnih nalogov, danih v zavarovanje plačil po tej posojilni pogodbi. Naročitelj, ki je dal prevzemniku naročila nalog za izpolnitev in vnovčenje akceptnih nalogov, ne more odstopiti od pogodbe o naročilu po 765. členu ZOR.