714. člen ZOR
Obveznost hrambe in obveščanja
(1)Shranjevalec je dolžan hraniti stvar kot svojo lastno, če gre za odplačno hrambo, pa kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar.
(2)Če sta v pogodbi določena kraj in način hrambe stvari ju sme shranjevalec spremeniti samo, če to zahtevajo spremenjene okoliščine; sicer odgovarja tudi za naključno uničenje ali naključno poškodbo stvari.
(3)Shranjevalec mora o vsaki spremembi, ki jo opazi na stvareh, ter o nevarnosti, da bi utegnile biti stvari kakorkoli poškodovane, obvestiti položnika.
- VSM sodba I Cp 457/2011Višje sodišče v Mariboru · 2011
Gre za povsem razumljivo in izvršljivo dajatveno sodbo.
- VSRS Sodba II Ips 325/2007Vrhovno sodišče RS · 2010
Po presoji revizijskega sodišča je tožnik zadostil svojemu trditvenemu bremenu in je tožba sklepčna. Navedba o popolnem propadu vozila namreč po svoji vsebini vključuje tudi delen propad, torej škodo bodisi zaradi popolne bodisi zaradi delne manjvrednosti vozila. Ob tem je dodati še, da je sodišče druge stopnje, ki ob enaki materialnopravni podlagi izpodbijane sodbe ni utemeljilo z enakimi razlogi kot prvostopenjsko sodišče (tj. z neizkazanostjo nedopustnega ravnanja, temveč z neizkazanostjo višine škode), pri tem pa je glede višine škode preseglo zaključke prvostopenjskega sodišča, ki je trditveno podlago tožbe štelo za zadostno in višino tožniku nastale škode ugotovilo do zneska natančno, postopalo v škodo pritožnika, saj ga je postavilo v slabši pravni položaj od tistega, ki mu ga je dajala prvostopenjska sodba.
- VSRS Sodba II Ips 430/2009Vrhovno sodišče RS · 2009
Za odločitev o zahtevku za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi bila posledica neustrezne hrambe tožnikovega vozila - za škodo zaradi zmanjšane vrednosti avtomobila in stroškov prevoza takega vozila iz Sežane v Split, je ključno, da tožnik ni dokazal, da bi bilo stanje vozila ob prevzemu posledica hrambe na nepokritem parkirišču. Po ugotovitvah nižjih sodišč je do zmanjšanja njegove vrednosti prišlo le zaradi amortizacije in tehnične zastarelosti.
Sodna praksa
8 odločb navaja ta člen · zadnja 14. 6. 2011Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM sodba I Cp 457/2011Višje sodišče v Mariboru · 14. 6. 2011
Gre za povsem razumljivo in izvršljivo dajatveno sodbo.
- VSRS Sodba II Ips 325/2007Vrhovno sodišče RS · 20. 5. 2010
Po presoji revizijskega sodišča je tožnik zadostil svojemu trditvenemu bremenu in je tožba sklepčna. Navedba o popolnem propadu vozila namreč po svoji vsebini vključuje tudi delen propad, torej škodo bodisi zaradi popolne bodisi zaradi delne manjvrednosti vozila. Ob tem je dodati še, da je sodišče druge stopnje, ki ob enaki materialnopravni podlagi izpodbijane sodbe ni utemeljilo z enakimi razlogi kot prvostopenjsko sodišče (tj. z neizkazanostjo nedopustnega ravnanja, temveč z neizkazanostjo višine škode), pri tem pa je glede višine škode preseglo zaključke prvostopenjskega sodišča, ki je trditveno podlago tožbe štelo za zadostno in višino tožniku nastale škode ugotovilo do zneska natančno, postopalo v škodo pritožnika, saj ga je postavilo v slabši pravni položaj od tistega, ki mu ga je dajala prvostopenjska sodba.
- VSRS Sodba II Ips 430/2009Vrhovno sodišče RS · 17. 9. 2009
Za odločitev o zahtevku za plačilo odškodnine za škodo, ki naj bi bila posledica neustrezne hrambe tožnikovega vozila - za škodo zaradi zmanjšane vrednosti avtomobila in stroškov prevoza takega vozila iz Sežane v Split, je ključno, da tožnik ni dokazal, da bi bilo stanje vozila ob prevzemu posledica hrambe na nepokritem parkirišču. Po ugotovitvah nižjih sodišč je do zmanjšanja njegove vrednosti prišlo le zaradi amortizacije in tehnične zastarelosti.
- VSRS Sklep II Ips 802/2006Vrhovno sodišče RS · 25. 9. 2008
Tožnik je ponudil zadostno trditveno podlago in dokaze, iz katerih izhaja, da je tožena stranka kršila pravila dolžne skrbnosti in ravnanja in je zato dokazno breme (v smeri razbremenitve odgovornosti) že prešlo na toženo stranko.
- VSK sodba Cp 402/2008Višje sodišče v Kopru · 18. 6. 2008
Skrbnost dobrega gospodarja je pravni standard, ki ga mora vsebinsko napolniti sodišče. Merilo je v tem primeru objektivne narave. Shranjevalec mora ravnati tako, kot bi v enakih okoliščinah ravnala oseba povprečnih lastnosti. Če se upošteva, da se je vozilo hranilo na Primorskem, je hramba na nepokritem parkirišču običajna, saj takšno hrambo na tem območju dopuščajo klimatske razmere.
- VSRS Sodba II Ips 623/2003Vrhovno sodišče RS · 30. 9. 2004
V kazenskem postopku zaseženih predmetov po ustavitvi postopka ni dovoljeno zadrževati zaradi tega, ker je v teku kak drug, milejši postopek proti državljanu ali ker ima morda država kako terjatev do državljana. Če je tudi v takih postopkih mogoče zaseči predmete, morajo to odrediti organi, ki so pristojni za te postopke, in sicer po pravilih, ki so predpisani za te postopke.
- VSL sodba I Cp 33/2000Višje sodišče v Ljubljani · 31. 1. 2001
Avtomehanik, pri katerem je avto v popravilu, odgovarja za njegovo hrambo kot pri neodplačni hrambi.
- VSRS Sodba II Ips 141/98Vrhovno sodišče RS · 15. 4. 1999
Na podlagi sporazuma o tem, da lahko tožnik pusti napravo pri tožencu oziroma jo tam shrani (torej tožnik sam) in to na sicer nevarovanem mestu zunaj ograje, ni mogoče zanesljivo sklepati, da je bila molče sklenjena shranjevalna pogodba.