679. člen ZOR
Kdaj ima prevoznik zastavno pravico
(1)Da si zavaruje plačilo za prevoz in povračilo potrebnih stroškov, ki jih je imel s prevozom, ima prevoznik zastavno pravico na stvareh, ki so mu bile predane za prevoz in v zvezi s prevozom, dokler jih ima v posesti ali dokler ima v rokah listino, ki mu omogoča, da z njimi razpolaga.
(2)Če je bilo udeleženih pri prevozu zaporedoma več prevoznikov, so tudi njihove terjatve v zvezi z opravljenim prevozom zavarovane s to zastavo, zadnji prevoznik pa je dolžan zaračunati vse terjatve po voznem listu, če vozni list ne vsebuje kaj drugega.
(3)Terjatve prejšnjega prevoznika ter njegova zastavna pravica preidejo po samem zakonu na poznejšega prevoznika, ki mu je plačal te terjatve.
(4)To velja tudi, če prevoznik plača špediterjeve terjatve.
- VSL sklep I Cpg 1395/2001Višje sodišče v Ljubljani · 2002
Razlogom prvostopenjskega sodišča, da pravnih dejanj dolžnika, zaradi katerih je ugasnila pravna podlaga ločitvene pravice, ni mogoče izpodbjati, je načelno pritrditi. Vendar pa ima po določilu 1. odstavka 679. člena ZOR prevoznik v zavarovanje plačila prevoza in stroškov prevoza zastavno pravico na stvareh, ki so mu dane na prevoz, le dotlej, dokler ima stvari v posesti, ali dokler ima v rokah listino, ki mu omogoča, da z njimi razpolaga. Prevoznik torej lahko zahteva sočasno izpolnitev. Od njega je torej odvisno, ali se bo navedene zastavne pravice poslužil, ali ne. Če je prevoznik blago izročil, predno je prejel plačilo za prevoz, blaga ni imel več v posesti. Z izročitvijo blaga je izgubil posest nad njim, s tem pa tudi zastavno pravico na njem.
- VSL sodba I Cpg 1201/99Višje sodišče v Ljubljani · 2001
Pravno zmotno je stališče pritožnika, da toženi stranki zastavna pravica na blagu ne gre, ker ni izpolnila svoje obveznosti iz prevozne pogodbe in tožeči stranki ni izročila blaga na njenem sedežu, kot je bilo s pogodbo dogovorjeno. Prevoznik ima po prvem odst. 679. čl. ZOR zastavno pravico na blagu, ki mu je bilo dano na prevoz, dokler ga ima v posesti. Zastavna pravica na blagu namreč preneha s prenehanjem njegove posesti (prim. prvi odst. 986. čl. ZOR). Z izročitvijo blaga tožeči stranki bi se torej tožena stranka odpovedala zakonitemu zavarovanju svoje terjatve z zastavno pravico, saj bi le-to izgubila zaradi prenehanja posesti na blagu.
- VSL sklep Cpg 1172/93Višje sodišče v Ljubljani · 1993
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja bodoče terjatve in z njo ni mogoče meritorno odločiti o zadevi. Ker upnik ni izkazal, da je plačal nesporni del prevoznine, sporni del pa položil pri sodišču, ni verjetno izkazana terjatev zoper prevoznika na izročitev blaga.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 3. 2002Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep I Cpg 1395/2001Višje sodišče v Ljubljani · 13. 3. 2002
Razlogom prvostopenjskega sodišča, da pravnih dejanj dolžnika, zaradi katerih je ugasnila pravna podlaga ločitvene pravice, ni mogoče izpodbjati, je načelno pritrditi. Vendar pa ima po določilu 1. odstavka 679. člena ZOR prevoznik v zavarovanje plačila prevoza in stroškov prevoza zastavno pravico na stvareh, ki so mu dane na prevoz, le dotlej, dokler ima stvari v posesti, ali dokler ima v rokah listino, ki mu omogoča, da z njimi razpolaga. Prevoznik torej lahko zahteva sočasno izpolnitev. Od njega je torej odvisno, ali se bo navedene zastavne pravice poslužil, ali ne. Če je prevoznik blago izročil, predno je prejel plačilo za prevoz, blaga ni imel več v posesti. Z izročitvijo blaga je izgubil posest nad njim, s tem pa tudi zastavno pravico na njem.
- VSL sodba I Cpg 1201/99Višje sodišče v Ljubljani · 10. 1. 2001
Pravno zmotno je stališče pritožnika, da toženi stranki zastavna pravica na blagu ne gre, ker ni izpolnila svoje obveznosti iz prevozne pogodbe in tožeči stranki ni izročila blaga na njenem sedežu, kot je bilo s pogodbo dogovorjeno. Prevoznik ima po prvem odst. 679. čl. ZOR zastavno pravico na blagu, ki mu je bilo dano na prevoz, dokler ga ima v posesti. Zastavna pravica na blagu namreč preneha s prenehanjem njegove posesti (prim. prvi odst. 986. čl. ZOR). Z izročitvijo blaga tožeči stranki bi se torej tožena stranka odpovedala zakonitemu zavarovanju svoje terjatve z zastavno pravico, saj bi le-to izgubila zaradi prenehanja posesti na blagu.
- VSL sklep Cpg 1172/93Višje sodišče v Ljubljani · 1. 9. 1993
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja bodoče terjatve in z njo ni mogoče meritorno odločiti o zadevi. Ker upnik ni izkazal, da je plačal nesporni del prevoznine, sporni del pa položil pri sodišču, ni verjetno izkazana terjatev zoper prevoznika na izročitev blaga.