659. člen ZOR

Skupen namen pogodbenika je bil ta, da prevoznik opravi prevoze, naročnik pa mu jih plača. Glede na navedeno izjave tožene stranke o odpovedi vsem ugovorom, ni mogoče razlagati tako, da se je odpovedala tudi ugovoru neizpolnitve obveznosti.

Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da gre v obravnavanem primeru za mednarodni prevoz blaga po cesti ter da bi bilo potrebno uporabiti Konvencijo o pogodbah za mednarodni prevoz blaga po cesti (v nadaljevanju CMR). Pravilno pa je tudi ugotovilo, da ta konvencija ne vsebuje izrecnih določil o plačniku prevoza, ter da se za to uporabne določbe Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu (Ur. l. SFRJ, št. 2/74, v nadaljevanju ZPPCP) oziroma določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR); kolikor ZPPCP določenega vprašanja ne ureja. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da prevoznino sicer prvenstveno plača pošiljatelj (34. člen ZPPCP in 1. odstavek 659. člena ZOR). Ker ZPPCP drugih določb, razen splošne določbe 34. člena, po kateri se s pogodbo o prevozu stvari prevoznik zavezuje, da bo stvar pripeljal v namembni kraj in ga tam izročil prejemniku ali drugi pooblaščeni osebi, ki jo določi prejemnik, pošiljatelj pa se zavezuje, da bo prevozniku plačal v pogodbi določeno prevoznino, ne vsebuje, so glede teh vprašanj uporabljive določbe ZOR (2. odstavek 659. člena in 1. odstavek 670. člena).

Prejemnik blaga je s prevzemom blaga prevzel obveznost plačati prevoznino, saj ni niti zatrjeval in dokazoval, da bi bilo v prevozni pogodbi oz. voznem listu navedeno, da plača prevoznino pošiljatelj.

Če je v splošnih pogojih za mednarodno prevoz blaga po cesti zapisano, da je pošiljatelj blaga dolžan plačati prevoznino, čeprav je v tovornem listu uporabljeno določilo, da jo plača prejemnik blaga in je to določilo tudi res uporabljeno, lahko prevoznik terja plačilo tako od prejemnika kot od pošiljatelja.

Kot naročnik prevoza je tožena stranka dolžna plačati prevozniku izvršeno storitev.

V naročilnicah/pogodbi o prevozu z dne 30.7.1991 je kot plačnik prevozov navedena tožena stranka. Tako določbe 34. čl. Zakona o prevoznih pogodbah v cestnem prometu in 2. odst. 659. čl. in 1. odst. 670. čl. ZOR ne pridejo v poštev. Prejemnik se namreč s prevzemom pošiljke in podpisom voznega lista ne zaveže plačati prevoza, če je v voznem listu kot plačnik označena tretja oseba (ki torej ni ne pošiljatelj ne prejemnik).

Stojnina ni del stroškov prevoza, za katero bi veljala domneva, da jih mora plačati prejemnik, ampak je vrsta odškodnine, ki jo mora plačati tisti, ki je za škodo odgovoren.