652. člen ZOR

Zmotno je materialnopravno razlogovanje sodišča prve stopnje, da ustavitev kazenskega postopka zaradi absolutnega zastaranja onemogoča uporabo prvega odstavka 377. člena ZOR. Pravdno sodišče na takšen sklep ni vezano, saj o predhodnem vprašanju, relevantnem za presojo zastaranja odškodninskega zahtevka, na matičnem področju z njim še ni bilo odločeno.

Pravna podlaga v odškodninskem sporu, nastalem zaradi letalske nesreče ob panoramskem letu, je v posebnem predpisu, ki ureja obligacijska razmerja v zračni plovbi. Kadar plača odgovorna oseba odškodnino do zakonsko omejene višine, pri tem pa je ni pripravljena plačati nad to mejo, ker ne priznava, da je bila škoda storjena namerno ali iz hude malomarnosti, ne pomeni, da je pripoznala dolg in da se zato pretrga zastaranje.

Plačilo prevoznine zastara v enoletnem (in ne v triletnem) zastaralnem roku.

Prevoznik je odgovoren za izgubo pošiljke, razen če dokaže, da je škoda nastala zaradi zunanjih vzrokov, ki jih ni bilo mogoče pričakovati, se jim izgoniti ali jih odvrniti. To pomeni, da je za višjo silo potrebno, da je dogodek zunanji, nepričakovan in nepreprečljiv. Dogodek mora biti izreden, ne pričakovan. Kakor hitro ga stranka lahko pričakuje, lahko z njim računa. Če lahko z njim računa, pa ga lahko prepreči oziroma se mu izogne. Če tega ne stori, je kriva (toliko namreč pojem predvidljivosti izključuje nepreprečljivost). Za sodno kompenzacijo je značilno, da jo izreče sodišče s konstitutivno odločbo. Vendar pa se tudi v takem primeru (ko je tožena stranka izjavo o pobotu uveljavljala s pobotnim ugovorom v pravdi) šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj. Zato tožeča stranka ne more zahtevati zamudnih obresti do dneva, ko je sodišče izreklo pobot.