498. člen ZOR
Znižanje cene
Cena se zniža v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo stvari z napako ob sklenitvi pogodbe.
- VSRS Sklep II Ips 156/2008Vrhovno sodišče RS · 2011
V menjalni pogodbi ni nujno določena tržna vrednost stanovanj, temveč gre za subjektivno oceno zamenjanih stanovanj, ki je lahko nižja ali višja od tržne cene. Zato je zakonodajalec v 498. členu ZOR izrecno določil, da je treba pri znižanju kupnine zaradi stvarne napake uporabiti relativno metodo, po kateri je treba najti sorazmerje zmanjšanja vrednosti stvari z napako in stvari brez napake. Če je dogovorjena vrednost v pogodbi nižja od prometne vrednosti, je zmanjšano plačilo nižje, kot bi bilo pri prometni vrednosti stvari z napako. Tak izračun se šteje za najbolj pravičnega, ker ustreza volji strank, po kateri naj bi bila že cena brez napak nižja.
- VSL sodba I Cpg 966/99Višje sodišče v Ljubljani · 2000
Ker je tožena stranka trdila in dokazovala, da je bil med strankama kot predmet pogodbe dogovorjen star agregat, ki ga je tožena tudi vgradila, tožeča pa njenih trditev in dokazov ni izpodbila, je povsem pravilna obrazložitev sodišča prve stopnje, da je tožena s tem svoj del pogodbene obveznosti izpolnila. Trditev tožeče stranke, da ni bilo dogovora o vgraditvi starega agregata, je novota, ki jo tožeča stranka prvič uveljavlja šele v obravnavani pritožbi, zato teh trditev sodišče druge stopnje ni upoštevalo, saj tožnik niti ne zatrjuje, da te trditve brez svoje krivde ni mogel postaviti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
- VSL sklep I Cpg 908/99Višje sodišče v Ljubljani · 2000
Jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine iz naslova stvarnih napak je treba razumeti kot zahtevek, naj se kupnina zniža za toliko, da kupec ni oškodovan z nakupom stvari z napako. Načeloma je sicer pravilno stališče, da je potrebno ugotavljati manjvrednost stvari z napako glede na vrednost stvari brez napake, kot izhaja iz prodajne cene. Vendar je v konkretnem primeru tožena stranka ves čas zatrjevala, da je bil avtomobil poceni prav iz razloga, ker je šlo za model iz leta 1992, s čimer je smiselno zatrjevala, da so bile določene manjvrednosti v ceni že upoštevane. Zato bi moralo sodišče izvedencu zastaviti nalogo, naj oceni manjvrednost vozila objektivno, to je glede na povprečne cene vozil istega tipa, letnika in stanja, kot je bilo sporno vozilo, v primerjavi s konkretno prodajno ceno. Šele po takšni oceni bo možno ugotoviti, koliko in ali sploh je bil tožnik oškodovan zaradi nakupa vozila, katerega deklarirani letnik proizvodnje ne ustreza dejanskemu letniku.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 23. 6. 2011Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep II Ips 156/2008Vrhovno sodišče RS · 23. 6. 2011
V menjalni pogodbi ni nujno določena tržna vrednost stanovanj, temveč gre za subjektivno oceno zamenjanih stanovanj, ki je lahko nižja ali višja od tržne cene. Zato je zakonodajalec v 498. členu ZOR izrecno določil, da je treba pri znižanju kupnine zaradi stvarne napake uporabiti relativno metodo, po kateri je treba najti sorazmerje zmanjšanja vrednosti stvari z napako in stvari brez napake. Če je dogovorjena vrednost v pogodbi nižja od prometne vrednosti, je zmanjšano plačilo nižje, kot bi bilo pri prometni vrednosti stvari z napako. Tak izračun se šteje za najbolj pravičnega, ker ustreza volji strank, po kateri naj bi bila že cena brez napak nižja.
- VSL sodba I Cpg 966/99Višje sodišče v Ljubljani · 11. 5. 2000
Ker je tožena stranka trdila in dokazovala, da je bil med strankama kot predmet pogodbe dogovorjen star agregat, ki ga je tožena tudi vgradila, tožeča pa njenih trditev in dokazov ni izpodbila, je povsem pravilna obrazložitev sodišča prve stopnje, da je tožena s tem svoj del pogodbene obveznosti izpolnila. Trditev tožeče stranke, da ni bilo dogovora o vgraditvi starega agregata, je novota, ki jo tožeča stranka prvič uveljavlja šele v obravnavani pritožbi, zato teh trditev sodišče druge stopnje ni upoštevalo, saj tožnik niti ne zatrjuje, da te trditve brez svoje krivde ni mogel postaviti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
- VSL sklep I Cpg 908/99Višje sodišče v Ljubljani · 23. 3. 2000
Jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine iz naslova stvarnih napak je treba razumeti kot zahtevek, naj se kupnina zniža za toliko, da kupec ni oškodovan z nakupom stvari z napako. Načeloma je sicer pravilno stališče, da je potrebno ugotavljati manjvrednost stvari z napako glede na vrednost stvari brez napake, kot izhaja iz prodajne cene. Vendar je v konkretnem primeru tožena stranka ves čas zatrjevala, da je bil avtomobil poceni prav iz razloga, ker je šlo za model iz leta 1992, s čimer je smiselno zatrjevala, da so bile določene manjvrednosti v ceni že upoštevane. Zato bi moralo sodišče izvedencu zastaviti nalogo, naj oceni manjvrednost vozila objektivno, to je glede na povprečne cene vozil istega tipa, letnika in stanja, kot je bilo sporno vozilo, v primerjavi s konkretno prodajno ceno. Šele po takšni oceni bo možno ugotoviti, koliko in ali sploh je bil tožnik oškodovan zaradi nakupa vozila, katerega deklarirani letnik proizvodnje ne ustreza dejanskemu letniku.