475. člen ZOR

Za pogojevanje nakupa stanovanja s predplačilom gre, kadar kupec nima možnosti plačila kupnine ob prevzemu stanovanja.

Dogovor o odloženem roku plačila po prodajni pogodbi je v interesu kupca (tožeče stranke; prim. npr. 475. čl. ZOR), saj sicer velja splošno pravilo o sočasnosti izpolnitve. Zato v konkretnem primeru ni moč izhajati iz stališča, da je dogovorjeni rok plačila po prodajni pogodbi tožeči stranki preprečeval posredovanje plačila italijanskemu prodajalcu predno je potekel rok 30 dni, šteto od ino fakture (prim. 1. odst. 315. čl. in 1184. paragraf Codice Civile - CC, ki v konkretnem primeru prihaja v poštev za razmerje med tožečo stranko in italijanskim prodajalcem na podlagi 20. čl. ZMZP). Presoja o "potrebnosti" (1. odst. 784. čl. ZOR) uveljavljanih stroškov iz naslova tečajnih razlik terja zato umestitev spornih tečajnih razlik v ta kontekst. To pa pomeni, da bi morala tožeča stranka izkazati, da je bila sama s tečajnimi razlikami obremenjena, ker se jim pri izpolnjevanju svoje obveznosti ni mogla izogniti zaradi objektivnih, od njene volje neodvisnih dogodkov. Le taki stroški iz naslova tečajnih razlik so razumni z gledišča komitenta, za čigar položaj mora skrbeti komisionar kot dober gospodarstvenik (1. odst. 751. čl. v zvezi s 772. čl. ZOR).

Kadar je imel kupec ob možnosti nakupa za vnaprejšnje plačilo kupnine tudi tako možnost nakupa, kot jo določa ZOR, torej plačilo ob prevzemu blaga (ali na obroke in podobno), ni mogoče govoriti o vsiljevanju prodajnih pogojev oziroma pogojevanju prodaje proti vnaprejšnjemu plačilu kupnine v smislu 26. člena ZBP.

Pritožnica nima prav, ko trdi, da je bila v sporni prodajni pogodbi dogovorjena kupnina v DEM. Res sicer 7. čl. pogodbe opredeljuje, da se posamezni obroki kupnine oblikujejo z upoštevanjem tolarske protivrednosti na dan plačila 1/5 kupnine iz 3. in 4. čl. pogodbe, ki se glasi na DEM. Vendar že pravkar povzeto besedilo izključuje stališče pritožnice, da je bila dogovorjena kupnina v DEM, saj je bila valuta izpolnitve tolar. Takšnega razumevanja pogodbenih določil listine, ki jih je izdala tožeča stranka po podpisu pogodbe, ne morejo omajati, pa čeprav se je nanje v tem gospodarskem sporu sama sklicevala. Zdi se, da so omenjene listine posledica knjiženja obveznosti tožene stranke brez upoštevanja dogovorjene valutne klavzule, kar pa na samo obligacijsko pravico tožeče stranke iz naslova že omenjene prodajne pogodbe ne more imeti vpliva.

Namen prodajne pogodbe je prodaja stvari proti plačilu kupnine in sočasnost izpolnitev zaradi njene vzajemne narave (454. čl. ZOR in 475. čl. ZOR). Po pravilih premoženjskega prava lahko pri vzajemnih pogodbah ena pogodbena stranka zahteva izpolnitev svoje dospele obveznosti samo, če je sama izpolnila svojo dospelo obveznost ali jo je bila pripravljena izpolniti, ker lahko sicer druga pogodbena stranka odkloni izpolnitev svoje obveznosti. Gre za pravilo sočasne izpolnitve, ki je določeno v I. odst. 122. čl. ZOR.

Ker je tožena stranka trdila in dokazovala, da je bil med strankama kot predmet pogodbe dogovorjen star agregat, ki ga je tožena tudi vgradila, tožeča pa njenih trditev in dokazov ni izpodbila, je povsem pravilna obrazložitev sodišča prve stopnje, da je tožena s tem svoj del pogodbene obveznosti izpolnila. Trditev tožeče stranke, da ni bilo dogovora o vgraditvi starega agregata, je novota, ki jo tožeča stranka prvič uveljavlja šele v obravnavani pritožbi, zato teh trditev sodišče druge stopnje ni upoštevalo, saj tožnik niti ne zatrjuje, da te trditve brez svoje krivde ni mogel postaviti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.

Določilo 26. člena ZBP (sedaj 41. člena ZVP), ki je v razmerju do določb ZOR, ki urejajo kupoprodajna razmerja, specialne narave, sankcionira le tiste dogovore o nesočasni izpolnitvi kupoprodajnih pogodb, pri katerih podjetje prodajo blaga pogojuje z vnaprejšnjim plačilom dela ali celotne kupnine, kupec pa nima drugačnega nakupa (na primer s plačilom ob prevzemu blaga).

Namen prodajne pogodbe je prodaja stvari proti plačilu kupnine in sočasnost medsebojnih izpolnitev. Odložena izpolnitev prodajalca je v škodo kupca, ki želi kupljeno stvar prejeti takoj. Kupec ni v zamudi toliko časa, dokler prodajalec ne izpolni svoje sočasne obveznosti.

Pri razlagi spornih določil pogodbe je treba iskati skupen namen pogodbenikov ob spoštovanju načel obligacijskega prava, predvsem 12. člena (o vestnosti in poštenju) 13. člena (o prepovedi zlorabe pravic) in 17. člena (o dolžnosti izpolnitve obveznosti), pri odplačnih pogodbah pa tudi to, da so vzajemne dajatve v pravičnem razmerju (101. člen ZOR). Navedena določila in načela ne dopuščajo ekstenzivnega tolmačenja tistih določb pogodbe, na uresničitev katerih lahko prizadeta stranka vpliva s svojim ravnanjem. Pri kupni pogodbi, katere namen je prodaja stvari proti plačilu kupnine in sočasnost medsebojnih izpolnitev (475. člen ZOR), so v primerih, ko je na kupnino vezan nastop kakšne prodajalčeve obveznosti proti tretjim, take narave prodajalčeva ravnanja kot izbira kupca, postavitev prodajnih pogojev, zavarovanje terjatve ipd.

Kupoprodajno pogodbo ureja predvsem ZOR, ki favorizira takojšnjo in sočasno izpolnitev pogodbe (314. in 475. člen). Odlaganje prodajalčevega roka izpolnitve ni v interesu kupca. Zato v danem primeru ni mogoče uporabiti tistega pogodbenega določila, s katerim se je bil kupec prisiljen odreči plačilu obresti, ker so te predvidene v predpisu, ki je prisilne narave, to je v 26. členu Zakona o blagovnem prometu. Po določilu drugega odstavka 279. člena ZOR je mogoče zahtevati zamudne obresti od neplačanih obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.