407. člen ZOR
Omejitev na preostali predmet
Če postane kakšen predmet obveznosti nemogoč zaradi kakšnega dogodka, za katerega ni odgovorna nobena stranka, se obveznost omeji na preostali predmet.
- VSK sodba I Cp 38/2005Višje sodišče v Kopru · 2006
Izpolnitev zaveze, ki je primarno bila dogovorjena za izročitev nadomestnega zemljišča ni bila možna, zato so stranke v pogodbi predvidele možnost, da se servis zgradi v sklopu ostalih objektov v kompleksu. Stranki sta se dogovorili za alternativno obveznost.
- VSC sklep Cp 929/99Višje sodišče v Celju · 1999
Lastnik ni dolžan prodati stanovanja,namenjenega osebi za opravljanje službenih dolžnosti (40. čl. ZSR), neodvisno od tega, ali ima tisti, ki v njem stanuje, stanovanjsko pravico ali pa le pravico začasne uporabe, temveč je nekdanjemu imetniku stanovanjske pravice na tem stanovanju dolžan omogočiti nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji 8 poglavja SZ. V navedenem primeru ne gre za alternativno obveznost, saj lastnik nima izbire. Alternativna kumulacija tožbenih zahtevkov je v pravdi dovoljena le tedaj, kadar temelj tožbenega zahtevka predstavlja alternativna obligacija materialnega prava, torej obligacija, pri kateri mora dolžnik opraviti eno ali drugo izpolnitev (čl. 403-408 ZOR).
- VSRS Sodba II Ips 660/96Vrhovno sodišče RS · 1998
Alternativne obveznosti so urejene v Zakonu o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) v členih 403 do 408. Iz navedenih določb izhaja, da gre za obveznost, ki ima dva ali več predmetov. Če izbire ni, ne gre za alternativno obveznost. Kakšne vrste je postavljeni zahtevek tožeče stranke, je materialnopravno vprašanje in ne procesnopravno, kot trdi tožeča stranka. Prodaja drugega primernega stanovanja po privatizacijskih pogojih SZ je vezana na obveznost tistega, ki mora prodati določeno stanovanje, pa tega zaradi v zakonu določenih razlogov ne more storiti.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 18. 4. 2006Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK sodba I Cp 38/2005Višje sodišče v Kopru · 18. 4. 2006
Izpolnitev zaveze, ki je primarno bila dogovorjena za izročitev nadomestnega zemljišča ni bila možna, zato so stranke v pogodbi predvidele možnost, da se servis zgradi v sklopu ostalih objektov v kompleksu. Stranki sta se dogovorili za alternativno obveznost.
- VSC sklep Cp 929/99Višje sodišče v Celju · 22. 12. 1999
Lastnik ni dolžan prodati stanovanja,namenjenega osebi za opravljanje službenih dolžnosti (40. čl. ZSR), neodvisno od tega, ali ima tisti, ki v njem stanuje, stanovanjsko pravico ali pa le pravico začasne uporabe, temveč je nekdanjemu imetniku stanovanjske pravice na tem stanovanju dolžan omogočiti nakup drugega primernega stanovanja pod pogoji 8 poglavja SZ. V navedenem primeru ne gre za alternativno obveznost, saj lastnik nima izbire. Alternativna kumulacija tožbenih zahtevkov je v pravdi dovoljena le tedaj, kadar temelj tožbenega zahtevka predstavlja alternativna obligacija materialnega prava, torej obligacija, pri kateri mora dolžnik opraviti eno ali drugo izpolnitev (čl. 403-408 ZOR).
- VSRS Sodba II Ips 660/96Vrhovno sodišče RS · 23. 4. 1998
Alternativne obveznosti so urejene v Zakonu o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) v členih 403 do 408. Iz navedenih določb izhaja, da gre za obveznost, ki ima dva ali več predmetov. Če izbire ni, ne gre za alternativno obveznost. Kakšne vrste je postavljeni zahtevek tožeče stranke, je materialnopravno vprašanje in ne procesnopravno, kot trdi tožeča stranka. Prodaja drugega primernega stanovanja po privatizacijskih pogojih SZ je vezana na obveznost tistega, ki mora prodati določeno stanovanje, pa tega zaradi v zakonu določenih razlogov ne more storiti.
- VSM sodba Cpg 265/93Višje sodišče v Mariboru · 23. 11. 1994
Prvostopno sodišče je na podlagi izvedeniškega mnenja pravilno zaključilo, da je tožeča stranka objektivno odgovorna za nastalo škodo kot lastnik zgradbe. Zgradba sama po sebi ne predstavlja nevarnega predmeta - to so lahko njeni deli kot na primer dvigala oz. posamezne naprave ali v primeru, ko zaradi slabega vzdrževanja ogrožala s padajočimi deli fasade, strehe, itd. V 207. členu ZOR urejena solidarna odgovornost lastnika in gradbenega podjetnika za škodo tretjim osebam, ne veže te odgovornosti na določeno obliko odškodninske odgovornosti. Le-ta se ugotavlja šele pri uveljavljanju regresne pravice po 208. členu ZOR.