305. člen ZOR

Vse ugotovljene okoliščine omogočajo pravni zaključek, da je tožnik drugačno izpolnitev od dogovorjene (torej plačilo tretjemu - posredniku in ne tožniku na roke) naknadno (po nastanku obveznosti) odobril. izpolnitev pogodbene obveznosti - izpolnitev tretjemu - veljavnost izpolnitve - plačilo kupnine - posredniška pogodba - posrednik - naknadna odobritev načina izpolnitve

Obogatitveni zahtevek zaradi kasneje odpadle pravne podlage je mogoče uspešno uveljaviti zgolj med pogodbenimi strankami.

Načeloma obveznost ugasne, ko jo dolžnik izpolni upniku, vendar v določenih okoliščinah, predvidenih v določbi 305. člena ZOR, dolžnik lahko izpolni tretji osebi. V konkretni zadevi je kupoprodajna pogodba določala obveznost izpolniti z nakazilom na bančni račun drugega toženca in temu je bilo zadoščeno.

815. člen ZOR posredniku resda izrecno prepoveduje za naročitelja sprejeti izpolnitev obveznosti iz pogodbenega razmerja, za katerega oziroma v zvezi s katerim posreduje, razen če ga naročitelj za to posebej pisno pooblasti. Vendar pa je tudi v primeru neobstoja takšnega pooblastila izpolnitev veljavno opravljena upniku (naročitelju), če je izpolnjena tretjemu – posredniku brez pisnega pooblastila – upnik pa jo pozneje odobri ali izkoristi. Izkoristi pa jo, če od posrednika prejme tisto, kar je ta prejel kot izpolnitev.

Tudi po določbah ZPP pred novelo ZPP-D je veljal princip substanciranega prerekanja. Velja, da mora biti obveznost izpolnjena upniku, lahko pa tudi osebi, ki jo določi sam upnik. V takem primeru izpolnitev tretji osebi, ki jo določi sam upnik, dejansko predstavlja izpolnitev upniku.

Če je bila izpolnitev pogodbe (izročitev predmeta posojilne pogodbe) po dogovoru ali z odobritvijo posojilojemalca opravljena tretji osebi, to ne vpliva na posojilojemalčevo obveznost vračila posojila. t ekst : Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. O b r a z l o ž i t e v Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I 2001/13427 z dne 30.11. 2001 razveljavilo v 1. točki izreka in toženi stranki naložilo plačilo 6.220,21 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi enaki višini v korist družbe V., v preostanku pa je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Navedeni sklep o izvršbi je v obdržalo v veljavi glede odločitve o stroških izvršilnega postopka, toženi stranki pa naložilo tudi povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 892,99 EUR. Zoper navedeno sodbo se po svojem pooblaščencu pritožuje tožena stranka. Opozarja, da ji sodišče ni omogočilo sodelovanja v postopku, saj ni opravilo njenega zaslišanja. Nasprotuje tudi ugotovitvi sodišča, da na veljavnost p

V konkretnem primeru je bilo med strankama po seznanitvi toženke z odškodninskim zahtevkom tožnika dejansko nesporna zgolj odškodnina, ki jo je zavarovalnica nakazala takratni pooblaščenki tožeče stranke. Takšno dolžnost ji tudi sicer izrecno nalaga 919. člen ZOR, pri čemer enako določbo vsebuje tudi 943. člen OZ. Pritožbeno sodišče pri tem opozarja, da se navedeni pravni temelj ne izčrpa po preteku v zakonu določenega obdobja za izplačilo nespornega dela zavarovalnega zneska, saj je takšna materialnopravna obveznost del obligacijskega razmerja strank in kot takšna obstaja od njenega nastanka do prenehanja

Pritožnik nima prav, ko meni, da bi moralo sodišče zaradi smrti tožene stranke ustaviti postopek. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je imel toženec v pravdi pooblaščenca (1. točka 205. člena ZPP), zato postopka ni bilo treba prekiniti. Na dedičih pa je, ali bodo pooblaščencu odpovedali pooblastilo.

Tak posel, v katerem sta dve osebi (tožnik in V. Š.) združili delo in kapital (nakup nepremičnine, reditev in prodaja le-te, dogovor o delitvi dobička), pa ni opredeliti kot posredniške pogodbe med tožnikom (naročitelj) in V. Š. (posrednik) v smislu 813. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, kot smiselno navaja pritožba. Pritrditi je prvostopnjemu sodišču, da je navedeno razmerje med tožnikom in V. Š. pravzaprav opredeliti kot družbeno pogodbo v smislu pravnega pravila paragrafa 1175 ODZ. Po zgoraj navedenih pravilnih ugotovitvah prvostopnega sodišča pritožbeno sodišče nima prav nobenega pomisleka, da je sam tožnik določil V. Š. kot osebo, kateri se naj izpolni obveznost, plača kupnina.

Ne glede na oceno, da predstavlja prodajna pogodba z dne 16.10.1998 tudi pogodbo v korist tretjega, torej T. (prvi odstavek 149. člena ZOR), je odločilna predvsem uporaba določbe 305. člena ZOR o tem, komu se izpolnjuje obveznost. Po določbi drugega odstavka navedene zakonske določbe je izpolnitev veljavna tudi tedaj, kadar je opravljena tretjemu, če jo je upnik pozneje odobril, ali če jo je izkoristil. V tem primeru je toženec izpolnil predstavniku podjetja L., ne pa tretjemu, navedenemu v pogodbi z dne 16.10.1998. Ta izpolnitev bi bila v okviru določbe drugega odstavka 305. člena ZOR torej veljavna le tedaj, če bi jo upnik, torej pravni prednik tožeče stranke ali T. kot tretji, odobril ali jo kasneje izkoristil.

Brata A.A. in A.B. nista izročila tožencu vozila Volvo zato, ker bi se z njim dogovorili za nakup vozila, temveč zato, ker je A. A. na ta način poravnal svojo obveznost po kupni pogodbi za vozilo Opel Frontera. Šlo je za dogovor o načinu (nadomestne) izpolnitve obveznosti. Tako se že iz tega razloga izkažejo vsi tožnikovi ugovori, s katerimi v tej pravdi načenja vprašanja veljavnosti pogodbe o prodaji toženčevega vozila ter o obsegu in kvaliteti izpolnitve njegove (iz te pogodbe izvirajoče) obveznosti kot prodajalca, za neupoštevne.

Država se ne more razbremeniti odgovornosti za škodo (26. člen URS), povzročeno v sodnem izvršilnem postopku nekomu, ki v njem ni bil udeležen, s trditvijo, da je bil postopek izveden v skladu z zakonom in da v njem ni prišlo do nezakonitosti ali protipravnosti pri opravljanju sodniške funkcije oziroma delovanja sodišča. To bi namreč pomenilo dopuščanje možnosti uzakonitve takšnih pravil sodnega postopka, ki bi kljub korektni uporabi in doslednem spoštovanju vendarle mogla privesti do oškodovanja oseb izven kroga udeležencev v postopku. Če bi bilo oškodovanje osebe s prodajo njenega premoženja v izvršilnem postopku, s katerim ni imela nobene zveze, pravno dopustno, bi to pomenilo negacijo ustavnega načela pravne države.

Ker sta glavni dolžnik in porok navadna (in ne enotna) sospornika, se zastoji v postopku (prekinitev, mirovanje), ki nastopijo le glede enega od njiju, ne nanašajo tudi na drugega sospornika.

Kadar je kdo po materialnem pravu v celoti sam dolžan izpolniti določeno obveznost, ni odločeno v njegovo škodo, če je po sodni odločbi dolžan to obveznost solidarno z njim izpolniti še kdo tretji. Namreč tako naložena izpolnitev je zanj blažja, ker je v obsegu morebitne izpolnitve tretjega sam prost tega dela obveznosti.

Posojilo, dano osebi, ki ga je vnesla v sredstva svoje d.o.o., ni posojilo družbi marveč fizični osebi, če ni bilo poprej dogovorjeno in listinsko izkazano, da gre za posojilo družbi.

Obogatitvene zahtevke v zvezi s pravnim poslom (4. odst. 210. čl. ZOR) ali odškodninske zahtevke zaradi kršitve pogodbe (262. čl. ZOR) lahko uveljavlja le pogodbena stranka. Za ugotovitev kršitve pogodbe ne zadošča gola ugotovitev, da ena stranka ni izpolnila pogodbe, ampak je treba ugotoviti vsebino pogodbe in sicer, komu mora stranka izpolniti pogodbo (305. čl. ZOR), kakšna je vsebina obveznosti (307. čl. ZOR), kateri je čas izpolnitve obveznosti (314. čl. ZOR) in kaj je v primeru upnikove zamude (325. in 326. čl. ZOR).

Če tožeča stranka po nastopu litispendence cedira terjatev tretji osebi, ima po določbi 1. odst. 190. člena ZPP pravico dokončati pravdo, tožbeni zahtevek pa lahko prilagodi novi situaciji tako, da predlaga, da sodišče obveže toženo stranko na plačilo tretji osebi, singularnemu nasledniku v materialnem razmerju, s tem pa ni pravni položaj tožene stranke ne v procesnem in ne v materialnopravnem pogledu v ničemer poslabšan.

Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki; s pogodbo prevzeto obveznost je dolžna ena pogodbena stranka izpolniti drugi pogodbeni stranki. Če dolžnik ne izpolni pogodbene obveznosti osebi, ki jo določa pogodba med njim in upnikom, je upnik upravičen zahtevati izpolnitev obveznosti od dolžnika.

Če mld. upnik živi pri dolžniku, s tem dolžnikova preživninska obveznost ni prenehala, kajti mld. upnik je bil dodeljen v preživljanje materi.

Glede na procesno situacijo, nastalo z vložitvijo predloga za obnovo postopka zaradi obnovitvenega razloga iz 9. točke 421. člena ZPP, potem ko je bila revizija že predložena v reševanje revizijskemu sodišču, je moralo to sodišče v skladu z določilom prvega odstavka 431. člena ZPP odločiti na enega od načinov, predpisanih v 429. členu ZPP. V tretjem odstavku citiranega člena je predpisano, da se postopek z revizijo, ki ni bila vložena zaradi kršitve 11. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, prekine le v primerih, če je bil predlog za obnovo postopka vložen zaradi kakšnega razloga iz 4., 5. ali 6. točke 421. člena ZPP, ki se opira na pravnomočno sodbo, izdano v kazenskem postopku. V vseh drugih primerih pa odloči sodišče, katerega od obeh postopkov bo nadaljevalo ali prekinilo, pri čemer mora upoštevati vse okoliščine, zlasti pa razloge, zaradi katerih sta bili vloženi obe pravni sredstvi in dokaze, ki so jih predložile stranke (četrti odstavek 429. člena ZPP). Presoja vseh okoliščin, ki jih je možno upoštevati po določilu četrtega odstavka 429. člena ZPP (razlogi obeh izrednih pravnih sredstev ter v obnovitvenem predlogu naveden dokaz, ki omenja drugačen znesek od sp