135. člen ZOR

Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da bo namen poravnave dosežen, dokler bo toženka trpela posledice poškodb iz prometne nesreče in bo zaradi njih nesposobna za dela, za katera je bila nesposobna ob sklenitvi poravnave. O odpadlem namenu bi bilo tako mogoče govoriti le, če bi se posledice toženkinih poškodb iz prometne nesreče zmanjšale oziroma če bi izzvenele. Pri poklicni dejavnosti je predvidljivo in logično, da jo oseba enkrat v prihodnosti dejansko preneha opravljati v celoti. Tožnica bi ob sklenitvi poravnave morala predvideti, da toženka (ob pomoči drugih) ne bo profesionalno čebelarila do smrti, temveč bo v prihodnosti, vsaj pri starosti 74 let, kolikor je bila stara v letu 2010, s tem v celoti prenehala.

Pravno priznane nepremoženjske škode so opredeljene v 132. členu OZ. Gre za numerus clausus oblik nepremoženjske škode, za katere je mogoče zahtevati denarno odškodnino. Krog nepremoženjskih škod je zaprt in je izključena možnost uveljavljanja odškodnine za ostale bolj ali manj podobne nepremoženjske škode. Pravica do enakega varstva pravic v postopku, psihično trpljenje zaradi odrekanja pravice do pravne varnosti in zaupanja v pravo, kršitve tožnikove pravice kot izraz duševnih bolečin tožnika in tožnikovo nezaupanje v pravo, niso osebnostne pravice in tožeča stranka svojega zahtevka ne more utemeljiti na 179. členu OZ, ki priznava denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. Niso namreč vse temeljne človekove pravice tudi osebnostne pravice. Pravica do sodnega varstva ni namenjena varovanju objekta, ki ga varujejo osebnostne pravice – to je varovanju človekove osebnosti in osebnostnih dobrin. Pravica do sodnega varstva je pravica posameznika, da od države zahteva izpolnitev njene obveznosti. Ker škoda, ki jo tožnik zatrjuje, ni pravno priznana, do nje ni upravičen.

Predpostavke za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin so bile določene v 133. členu ZOR (ki ga je glede na čas sklenitve sponzorske pogodbe treba uporabiti tudi v tem sporu). Če nasprotna stranka ne soglaša z razvezo pogodbe, ki jo predlaga stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, lahko svojo zahtevo (če ni v pogodbi dogovorjeno drugače) uveljavlja le s sodno intervencijo, torej s tožbo ali nasprotno tožbo, ne pa zgolj z ugovorom. To v sodni praksi enotno pravno naziranje potrjujeta določbi 5. odstavka 133. kot tudi 135. člena ZOR. Ker tožena stranka svoje zahteve ni ustrezno uveljavljala, pogodba ni bila razvezana in se v tej pravdi tožena stranka ne more braniti, da je utemeljeno zaradi spremenjenih okoliščin razdrla sponzorsko pogodbo. Le zaradi popolnosti pritožbeno sodišče še opozarja na stališče sodne prakse (III Ips 17/93 Vrhovnega sodišča RS) po katerem zaradi otežkočanja izpolnitve denarne obveznosti razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin ni mogoče zahtevati (primerjava s 354. in 355. členom ZOR).

Iz prvega in četrtega odstavka 133. člena ZOR sledi, da lahko stranka, katere izpolnitev postane otežena po sklenitvi pogodbe, nasprotni stranki predlaga spremembo pogodbe. Če pa nasprotna stranka na spremembo ne pristane, lahko dolžnik uveljavlja svojo pravico le še s tožbo (prvi odstavek 133. člena ZOR). Da je takšna razlaga pravilna, potrjujeta tudi peti odstavek 133. člena in 135. člen ZOR, ki predpostavljata, da o razvezi pogodbe odloča sodišče.

Če so izpolnjene predpostavke za razvezo pogodbe po 133. členu ZOR, lahko stranka, zahteva razvezo celotne pogodbe, ne pa samo njenega dela, niti njene spremembe. 135. člena ZOR ni podlaga zahtevku za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin.

Če prodajalec ni prenesel na kupca lastninske pravice je šteti, da svoje pogodbene obveznosti (454. člen ZOR) ni izpolnil, čeprav je kupcu prepustil posest prodane nepremičnine. Kupec ni pridobil pravice razpolaganja s stvarjo, ki je ena bistvenih lastnosti lastninske pravice. Te vrste neizpolnitev pogodbenih obveznosti je šteti za razlog za razvezo pogodbe. S tem, ko je toženka upnikom omogočila pridobitev zastavne pravice na zemljišču, ki naj bi bilo po kupni pogodbi last tožnice, jo je pri pridobitvi pravice razpolaganja še dodatno onemogočila, tožnica pa upoštevaje 33. člen ZTLR na kupljeni nepremičnini ni pridobila lastninske pravice.

Izrednost in predvidljivost porasta inflacije kot razloga za uveljavljanje razveze pogodbe po 133. členu ZOR je treba ugotavljati na podlagi podatkov o inflaciji ob sklenitvi pogodbe in podatkov o stopnji porasta inflacije kasneje.

Pogodbena stranka ima pravico razdreti pogodbo in zahtevati vrnitev plačanega zneska ter pripadajočih obresti, če druga pogodbena stranka po lastni krivdi ni v roku izpolnila obveznosti in tega ni storila niti po dodeljenem dodatnem roku. Rok izpolnitve obveznosti, določen z besedami "v čim krajšem roku", je treba v primeru formularne pogodbe, ki jo je sestavila močnejša druga pogodbena stranka in v okoliščinah nevestnega in nepoštenega ravnanja te stranke, razlagati v korist šibkejši stranki kot primerno kratek rok. Kot dodatni rok za izpolnitev obveznosti pa je mogoče priznati več mesecev trajajoče ponavljajoče se pozive na izpolnitev obveznosti.

Zaradi spremenjenih okoliščin lahko po 133. členu ZOR tožnik zahteva le razvezo pogodbe, ne pa tudi, da naj se sklenjena pogodba spremeni.